Migracije: Kako se lotiti izziva?

Slovenija | 11.07.2018, 10:06 Marjana Debevec

Danes goduje sv. Benedikt, zavetnik Evrope. Eden od največjih izzivov stare celine so danes gotovo migracije. Avstrijska vlada, ki bo do konca leta predsedovala Svetu Evropske unije, je včeraj predlagala, da bi evropsko agencijo za zunanje meje Frontex okrepili pripadniki evropskih nacionalnih vojska. Italijanska policija pa je v bližini mejnih prehodov s Slovenijo v tržaški in goriški pokrajini začela izvajati izredni nadzor v boju za zajezitev ilegalnih migracijskih tokov. Po njihovem mnenju bi se namreč število migrantov po balkanski poti utegnilo čez poletje povečati. Spletni portal Domovina.je pa celo piše, da naj bi od migracij imela korist italijanska mafija.

Po mnenju avstrijskega notranjega ministra Herberta Kickla Evropska unija ne bi smela več sprejemati prošenj za azil na svojem ozemlju. Avstrijski minister za obrambo Mario Kunasek in Kickl sta ob tem predstavila načrt, kako bi lahko vojske sodelovale pri zajezitvi migracij. Med drugim bi pripadniki vojska posameznih držav okrepili Frontex, dokler ta ne bo imel 10.000 lastnih pripadnikov.

Številni strokovnjaki za migracije pa po pisanju portala Domovina.je opozarjajo, da odvračanje migrantov zgolj s krepitvijo mejne straže ne deluje, saj se bodo ljudje skušali prebiti vse dokler ne bodo odpravljeni vzroki, zaradi katerih se podajajo na pot. Zaradi tega mnogi Frontex krivijo tudi za številne žrtve v Sredozemskem morju.

Avstrijski načrt sicer predvideva tudi pošiljanje evropskih vojakov v tujino, denimo na sever Afrike. Načrt bo minister Kunasek konec avgusta na neformalnem zasedanju predstavil tudi ministrskim kolegom iz povezave.

Migracije pa niso le globalni ali evropski problem, ali humanitarna tragedija, ampak so tudi posel, ki po mnenju nekaterih prinaša več denarja kot prodaja drog, poroča Domovina. Migranti za nekatere pomenijo reko denarja, ki prinaša moč, drugim pa volilne glasove.

Za navideznim človekoljubjem se tako velikokrat skriva predvsem materialna korist, kar lahko vidimo predvsem po primerih iz Italije. Do presenetljivih podatkov o tem, kako poteka reševanje migrantov v morju, je prišel Luca Donadel s pomočjo računalniškega sistema A. I. S., ki sledi vsem ladjam. Ugotavlja, da humanitarno reševanje migrantskih čolnov in ladij ni potekalo v Sicilskem kanalu, ki ločuje Tunizijo in Italijo, kakor navajajo vsi mediji, temveč na drugi liniji morske plovbe, ki je daljša in poteka iz Libije.

V Italiji se čedalje pogosteje govori tudi o vse večji vpletenosti nevladnih organizacij v prevoz migrantov v Evropo. Te naj bi tihotapcem pomagale, da se prebijejo mimo obalnih straž, nekje na pol poti med Italijo in Libijo pa jih nato prestrežejo s svojimi humanitarnimi ladjami in migrante peljejo v pristanišča v Italijo ali na Malto, kjer jih označijo za tiste, ki so preživeli brodolom. Ni treba poudarjati, da obe strani pri tem mastno zaslužita. Nekateri novinarji in poznavalci celo že opozarjajo, da naj bi na račun migrantov služila tudi italijanska mafija Camorra.

Medtem ko nekateri služijo na račun nesreče drugih ljudi, pa Cerkev vedno znova opozarja, da se je problema treba lotiti sistematično, reševati razmere držav, od koder migranti prihajajo, tistim, ki so pridejo, pa je treba pomagati, da se v novih razmerah znajdejo in predvsem sprejmejo kulturo držav gostiteljic ter se vključijo v novo življenje.

Graški škof Wilhelm Krautwaschl je tako izrazil svojo skrb, da pravica ostati, ki temelji na humanitarnem ali mednarodnem pravu, očitno ne obstaja več. Število migrantov in beguncev, ki dosežejo Evropo, se je po njegovih besedah drastično zmanjšalo, kljub temu pa po poročanju ORF-a mnogi vodilni politiki desnih in populističnih strank v Evropi pa tudi v Avstriji skušajo ustvariti sliko, da pred evropskimi vrati čakajo množice ljudi, ki bi s svojim prihodom lahko omajale evropske vrednote in evropsko kulturo.

STATISTIKA

V prvi polovici letošnjega leta je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije v Evropo prek Sredozemskega morja prišlo približno 46.000 migrantov, kar je petkrat manj kot v enakem obdobju leta 2016. V Italijo in Malto je na primer do julija prišlo manj kot 17.000 ljudi, medtem ko je v enakem obdobju lani državi prek morja doseglo več kot 85.000 migrantov.

Je pa na tej poti, ko smo že omenili, močno naraslo število smrtnih žrtev. Po navedbah omenjene organizacije je v prvi polovici letošnjega leta namreč med prečkanjem Sredozemskega morja umrlo več kot 1.400 ljudi. Se pravi, da je tako na vsakih 20 migrantov, ki so poskušali doseči Evropo, umrl eden izmed njih. Najbolj črn mesec letošnjega leta je bil junij, ko je na poti prek Sredozemskega morja umrl eden od osmih pribežnikov.

To kaže, da so ljudje prisiljeni v obupane in nevarne poti. Na to je minuli petek opozoril tudi papež Frančišek, ko je v baziliki sv. Petra v Vatikanu daroval mašo za begunce in migrante, ki so se je udeležili tudi ljudje, rešeni na morju. Ob tem je bil papež kritičen do tistih, ki zavračajo begunce in migrante. Dobesedno je dejal, da Bog obsoja „brezplodno hinavščino tistih, ki si ne želijo umazati rok“ in zavračajo „tiste, ki imajo, tako kot mi, pravico do varnosti in dostojnih pogojev za bivanje“. Edina razumna odgovora pri soočanju z migracijami sta po njegovih besedah solidarnost in usmiljenje.

Tudi avstrijski škofje so s tem v zvezi že povzdignili svoj glas. Kardinal Christoph Schönborn je kritiziral način, s katerim v Avstriji in Evropi poteka debata o beguncih. Prevladujeta populizem in ustrahovanje, kdor dandanes o beguncih pove še kaj dobrega in pozitivnega, si ne nabere nobenih simpatij, je bil še kritičen Schönborn.