Nataša LičenNataša Ličen
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Rok MihevcRok Mihevc

Tudi sleng mladih je slovenščina

Slovenija | 28.06.2018, 18:00 Nataša Ličen

V Mladoskop smo v tednu, ko praznujemo Dan državnosti, povabili raziskovalca pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, vodjo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika in raziskovalnega programa, namestnika predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se pri svojem raziskovalnem delu ukvarja z zgodovino slovničarstva in misli o jeziku ter nekaterimi drugimi s tem povezanimi vprašanji, avtorja novih slovnic za osnovne in srednje šole, jezikovnega očeta odmevnega brezplačnega slovarskega portala Fran, tudi znanstvenega svetnika in izrednega profesorja dr. Kozmo Ahačiča.

Ljubezen do jezika

»Prepričan sem, da je ljubezen do jezika, v katerem zrastemo, v vsakem človeku. Slovenci smo se v zadnjih desetletjih navadili tarnati nad poukom slovenščine in nad rabo slovenščine in to prenašamo iz roda v rod, zato je navdušenje javnosti nad portalom Fran in nad novima slovnicama zdravilno in dobrodošlo za celotno slovensko jezikoslovje.«

Negovanje narečja in pogovorne govorice sta prvi stopnji dobrega govorca

»Knjižna slovenščina ima veliko besed, besedišče je bogato in razvito, tako kot pri vseh največjih jezikih. Res pa je, da obseg jezika ni zgolj pokazatelj njegove razvitosti. Število besed je povezano s tematikami, s katerimi se govorci določenega jezika srečujejo. Če se jezik govori in uporablja na raznolikih področjih, je samoumevno, da bo imel več besed, s katerimi bo moral poimenovati različne stvari. Za lažje razumevanje te povezave, omenimo na primer Eskime, ki imajo več kot 40 izrazov za sneg in belo barvo. Naše življenje se odraža v našem jeziku. V njem se odraža celo odnos do tehnologije, saj je veliko novih slovenskih besed, povezanih s tehnologijo, v pomanjševalnicah, na primer miška, tablica, ključek in tako naprej. Jezik je prvo orodje za govorjenje, razmišljanje, pisanje, zato je jezik ljudem zelo blizu.«

Pogovarjajmo se sproščeno v domači govorici

»Slovenski narod je že od nekdaj vezan na jezik, to je bil poglavitni združevalni element, ko nismo imeli svoje države, ne svoje vojske in vidnejšim arhitekturnih simbolov. Je ves čas temeljni narodni simbol, ki je risal narodno telo. V zadnjem času, ko pa imamo svojo državo, pozabljamo v jezik vlagati več energije in sredstev, hkrati pa imamo morda tudi premalo zavedanja, da smo lahko v svojem jeziku tudi sproščeni. Nič hudega, če mladi potrebujejo svoj sleng, ki je prav tako slovenščina, je izrazilo svobode. Hkrati ob tem jih moramo učiti, da bodo v javni rabi znali govoriti knjižno slovenščino. Slika jezikoslovca, ki nam je ostala še izpred mnogo let je, da jezikoslovec sodi in zapoveduje. Danes enostavno ni več tak čas. Ljudje smo se na splošno sprostili in če jezik temu ne sledi, ga mladi enostavno ne bodo mogli sprejeti. Z jezikom je tako, če ga uporabljamo v sproščenem okolju, govorimo sproščeno, če ga uporabljamo na radiju, pa bomo nekoliko bolj izbirali besede. Treba je izbrati pravi čas in pravi prostor za različne slovenske jezike.«

Smo v dobi, ko se še učimo živeti s tehnologijo

»Vsak jezik na svetu je zanimiv zaradi določenih lastnosti, slovenščina nosi s seboj tudi stoletja razvoja in izkušenj naših ljudi. Ni samo dvojina tisto, kar dela slovenščino posebno. Za jezik najbolj navdušujemo z zgledom. Branje je v današnjem času kompleksnejši problem, sodobne tehnologije so na določen način spremenile dojemanje sveta. Vedno bolj se zavedamo, da bomo morali mladim razložiti vse prednosti, kot tudi nevarnosti novodobnih naprav. Zavedati se moramo, da je danes pot do knjige precej drugačna, kar ne pomeni, da bo branje izzvenelo. Smo le v dobi, ko se še učimo živeti s tehnologijo.«

Slovenija, Oddaje
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.