Ljubljana, nedelja, 22. julij 2018, 22:31

»Zdaj razumem staro mamo, ki je dva dni po dežju šla z motiko čez njivo.«

Primož Brezovec in Davor Špehar
Foto © Rok Mihevc

"Na mesto zgodnjega krompirja radič, zelje, brstični ohrovt, kitajsko zelje ali rastline za zeleno gnojenje."

V tokratni Svetovalnici smo se ustavili ob izzivih na naših vrtovih. Z nami sta bila dobra znanca in strokovnjaka na tem področju Davor Špehar in Primož Brezovec, ki razveseljujeta z nasveti tudi na spletišču Zeleni svet.

Dež je bil te dni vsekakor dobrodošel, predvsem zemlja pod zastirko je po Špeharjevih besedah bila hvaležna za dež. »Dobro je bilo tudi, da padavine niso bile premočne, da ni vse odteklo. Najbolj žejne so kumare, paprike, malo manj paradižnik.«

Davor Špehar sicer zelo priporoča zastirko, ki je kot blažilec za tla. »Močne dežne kaplje zelo zbijejo tla in tako je zastirka dobrodošla, saj voda tako bolj počasi pronica v nižje plasti. Je kot mah v gozdu, ki akumulira vodo. Ta tako tudi ob močnejših padavinah ne odteče.« Strokovnjak priporoča zastirko iz slame, ki jo lahko dobimo pri kmetih. »Zdaj, ko bo žetev, je pravi čas, da razmislimo o tem za prihodnje leto.« Lahko pa naredimo zastirko iz trave, a jo moramo pokositi že v maju, še preden se osemeni. »Se pa trava bistveno hitreje razkraja kot slama, zato jo je treba dodajati.«

Zemljo opazujmo in se jo »dotaknimo«

Ob zastirki se tla sčasoma zbijejo, zato je potrebno rahljanje. Špehar to opravilo ocenjuje kot pomembnejše od gnojenja. »Motiko lahko zamenja ročni kultivator, saj gre hitreje, a moramo izbrati pravi čas za to delo. Najbolj primerno je, ko se zemlja nič ne »paca« in se tudi obutve ne prijemlje. Se tudi ne svaljka in je mehka.« Če se zemlje ne obdela pravilno, je ta zbita in imamo težave celo leto, opozarja naš sogovornik. »Predvsem pa zemljo opazujmo, živimo z njo in se jo dotaknimo z roko.« Kot pravi Špehar, zdaj razume staro mamo, ki je šla dva dni po dežju z motiko čez njivo. »In tudi danes marsikoga vidim, predvsem starejše kmetovalce, ki še prisegajo na motiko, da jih dva dni po dežju vidiš na njivi. To je njihova energija, ki jo potrebujejo, da delajo naprej.«

Vprašanjem poslušalk in poslušalcev prisluhnite v posnetku oddaje: opravila konec junija in julija, je treba maline po obiranju obrezati, o boleznih in škodljivcih malin in jagod, o škropljenju zelenjave, o zaščiti pred krompirjevo plesnijo, kakšna je povezava med mravljami in ušmi na sadnem drevju, o pripravku gabeza in koprive, o gojenju ribeza ter kako se znebiti voluharja in krta.


Oddajo je pripravil in vodil Robert Božič.

 


Ne spreglejte: