Ljubljana, petek, 19. oktober 2018, 01:17

Kocjanova upa na čimprejšnjo zaustavitev nezakonitih migracij čez južno mejo

Maja Kocjan
Foto © FB

"Po naših informacijah so policisti zdaj začeli vračati migrante na Hrvaško, na kar smo mi opozarjali že pred več kot pol leta."

Novomeški policisti so letos na območju svoje policijske uprave prijeli več kot 1200 tujcev, ki so mejo prestopili nezakonito. V Civilni iniciativi Bela krajina menijo, da bi morala država že prej ukrepati in se odzvati na njihova opozorila o naraščanju nezakonitih prehodov meje. »Zdaj že domačini opažamo, da so v samem središču Bele krajine in jih skoraj vsakodnevno srečujemo,« pravi Maja Kocjan.

Približno 38 odstotkov obravnavanih oseb, ki jih je novomeška policija letos obravnavala pri nezakonitem prehodu meje je bilo državljanov Alžirije, 33 odstotkov državljanov Pakistana, 13 odstotkov pa državljanov Maroka. Sledili so Sirci, Afganistanci, Iračani, Iranci in Indijci. Zaradi poskusa prečkanja meje prek Kolpe v Beli krajini je pet oseb letos utonilo.

Kot je znano, je na poti proti Sloveniji oziroma severu Evrope še več migrantov, zato so se predstavniki notranjih ministrstev držav na balkanski poti na včerajšnjem sestanku v Sarajevu strinjali o vzpostavitvi skupnih mehanizmov. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je poudaril, da Slovenijo še posebej skrbi odprtje nove, t. i. jadranske obalne poti, ki vodi iz Grčije v Albanijo, Črno goro, BiH, Hrvaško in nato v Slovenijo. Še vedno aktivna, čeprav manj, je tudi stara pot skozi Makedonijo in Srbijo ter naprej v Hrvaško in Slovenijo. To po Šeficovih besedah kaže na »izjemno dobro organiziranost tihotapcev«.

Njegove trditve potrjuje Miodrag Živković, koordinator Karitas v Srbiji, ki je za naš radio povedal, da se število migrantov v tamkajšnjih namestitvenih centrih zadnje tedne zmanjšuje, saj jih v želji po hitrem nadaljevanju poti na sever samovoljno zapuščajo. Ker Hrvaška skoraj vsakega prebežnika vrne nazaj v Srbijo, Madžarska pa zakonito sprejme samo dva na dan, se odločajo za tihotapce. Izogibajo se že registracijam v sprejemnih centrih. In prav registracije so tisti segment, ki ga med drugimi zadevami želijo varnostni organi regije urediti. Po Živkovićevih besedah je v Srbiji trenutno »zelo, zelo malo pravih azilantov, saj je večina ekonomskih migrantov«.

Sicer dodaja, da je ti dve skupini zelo težko razločevati. Za to so po njegovem zadolženi predvsem državni organi, sam pa poudarja: »Seveda so nekateri od migrantov avanturisti ali pa bežijo pred roko pravice. Vendar, ko pogledate v migrantske centre, so tam tudi družinski ljudje, ki znajo ponuditi roko pri razdeljevanju hrane in pri drugem delu. Želijo se vrniti v normalno življenje, ki so ga nekoč imeli doma.« Po njegovem mnenju bi moralo biti podeljevanje statusov migrantom preglednejše, »da se ve, kdo dobi mednarodno zaščito in zakaj, pa tudi, da se migrante o teh pogojih sprejemanja informira že v njihovi lastni državi, preden se oni odločijo iti na to tvegano pot«.

O tem, kako je z nezakonitimi prebežniki na slovenski južni meji, je za naš radio povedala vodja Civilne iniciative Bela krajina Maja Kocjan. Kot pravi, se razmere zaostrujejo: »Zdaj že domačini opažamo, da so v samem središču Bele krajine in jih skoraj vsakodnevno srečujemo, ali ko pridejo iz gozdov ali ko jih zajamejo policisti. Po naših informacijah so policisti zdaj začeli vračati migrante na Hrvaško, na kar smo mi opozarjali že pred več kot pol leta. Če bi to delali že takrat, bi se migrantski tok dejansko ustavil, saj bi bil to signal, da je pot zaprta.«

Domačini migrante zjutraj najdejo v svojih hlevih in drugih objektih, nekateri tudi potrkajo na vrata. Kocjanovo kot občinsko svetnico skrbi tudi nezadostna obveščenost občanov. Za zdaj sicer vedo, da morajo v primeru srečanja z migranti poklicati policijo, vprašanja pa so, »koliko se jim lahko približamo, ali prinašajo kakšne bolezni, ali so nevarni ali niso nevarni ... Pred nekaj dnevi je bil sicer na hrvaški strani meje incident, kjer je migrant napadel policista s kolom. Takrat je malo završalo med ljudmi.«

Upa, da se bo dogajanje čim prej ustavilo, še posebej zato, ker je pred vrati največja turistična sezona, ter da bodo v Beli krajini dobili jasne odgovore na svoja vprašanja. Kocjanova namreč pojasnjuje, da vse, kar prejmejo v odziv, je, »da pretiravamo, da ni nič narobe in da je vse pod nadzorom,« kar po njenem mnenju ni res. Sodeč po njenih zapisih na Facebook profilu se je torkova seja črnomaljskega občinskega sveta vrtela tudi okrog migracij in kot svetnica SDS je Kocjanova v zadnjih dneh prejela največ klicev z vprašanjem, ali se bo Kolpa res zaprla za kopanje. Kot je zapisala, ji je županja odgovorila, da ne ter da policija in vojska obvladujeta situacijo.


Ne spreglejte: