Ljubljana, četrtek, 19. julij 2018, 17:33

Janez Beja: Slovenski prostor prenese od 300 do 400 medvedov

Rjavi medved, foto © Wikipedija/DLS
0:00
0:00
Janez Beja
Foto © ARO

"Že ta ograda, ki je na južni meji, vemo koliko prahu je dvignila, ne pa da bomo zdaj vse podeželje ograjevali, zato da se bo medved lahko prosto gibal!"

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji, kmet Janez Beja, sicer predsednik OE Ljubljana pri KGZS je povedal, da očitne resnice o dejanskem številu medvedov v Sloveniji pristojni ne smejo povedati na glas. Glede na hitro rast populacije ne bo dolgo, ko se bodo volkovi, šakali in medvedi sprehajali po ulicah Ljubljane.

Pred dobrim tednom se je v Državnem svetu odvijal posvet o problematiki, ki jo v slovenskem prostoru sproža prenamnožitev zveri. V dvorani so se zbrali tako strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, kot tudi kmetje, ki se vsak dan srečujejo s škodami. Temu primerno je bilo na trenutke slišati tudi zelo nasprotujoča si stališča. Janez Beja je v pogovoru tudi opozoril, da se medvede spremlja le do trenutka, ko prečkajo našo severno mejo. Kaj se potem z njimi zgodi, pa je vsem znano.

Na vprašanje, kako komentira izsledke javnomnenjskih raziskav, na katere se mnogi sklicujejo ob odločanju o "programih sobivanja z zvermi", kmetje pa opozarjajo, da so zavajujoče, pa je odgovoril:

"Javno mnenjske raziskave, ki jih izvajajo ljudje, ki so mastno plačani, so nerealne in zavajajoče. Ankete se ne morejo delati v mestih, v blokih, v okolju kjer ni medveda, če pa se slučajno pojavi, pa ga nemudoma ustrelijo. Če bi se ankete delale na podeželju, kjer je prisotnost medveda stalna, bi bilo večinsko mnenje, da medved ne sodi v prostor, kjer se igrajo otroci in kmetje pridelujejo hrano in redijo živali in delajo v gozdu. Če bi se te ankete delale na podeželju, kjer je bivalni prostor medveda, bi bili rezultati gotovo drugačni."

Janez Beja je zelo kritičen tudi do vse bolj uveljavljenega trenda, da naj bi se sobivanje z zvermi reševalo s postavljanjem ograj: "Predstavniki ARSO nenehno govorijo in ponujajo, kako imajo sredstva, kako imajo ne vem kaj vse, da bi kmetje zaščitili svoje premoženje, živali... Že ta ograda, ki je na južni meji, vemo koliko prahu je dvignila, ne pa da bomo zdaj vse podeželje ograjevali, zato da se bo medved lahko prosto gibal."

 

Beja pravi, da so proti temu, da se podpira širitev osrednjega prostora bivanja zveri in zato kmetje zahtevajo:

1. Zmanjšanje zveri in divjadi na vzdržnost prostora v Sloveniji, ki naj bi prenesel od 300 do 400 medvedov.

2. Vse materialne odškodnine naj se pošteno ovrednotijo in tudi izplačajo.

3. Na območju stalne prisotnosti rjavega medveda naj se vsem prebivalcem uvede renta zaradi nenehnega strahu in psihičnih obremenitev. Zavedati se moramo, da jim je po ustavi prikrajšana pravica do prostega gibanja, kmetovanja in gozdarjenja. Če želijo zveri, naj tudi nosijo posledice.

4. Vse odškodnine (materialne, moralne in psihične) naj plačajo tisti, ki zagovarjajo zveri in želijo celo širiti njihov osrednji prostor po vsej Sloveniji.

5. Prihajajoča nova vlada in parlament naj nemudoma pripravita strategijo upravljanja z zvermi. Jasno naj se pove, ali želimo hrano, turizem in poseljeno krajino ali zverinjak po vsej Sloveniji. Glede na hitro rast razmnoževanja ne bo dolgo, ko se bodo volkovi, šakali in medvedi sprehajali po ulicah Ljubljane.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!


Ne spreglejte: