Nov migrantski val naj bi predstavljal precejšnjo grožnjo za radikalizacijo Evropske unije

| 16.05.2018, 13:43

V organizaciji Panevropskega gibanja je včeraj na Dunaju potekala Srednjeevropska varnostna konferenca. Slovenija se je zaradi svoje geostrateške lege in dejstva, da je kot članica schengenskega območja zadolžena za varovanje zunanje schengenske meje, v preteklih letih znašla pod velikim pritiskom, zato sta se na povabilo predsednika panevropskega gibanja iz Slovenije Larisa Gaiserja srečanja udeležila tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar in državni sekretar Boštjan Šefic. Udeleženci so razpravljali o pomenu in vlogi območja Srednje Evrope za varnostno politiko in evropsko varnost.

Na konferenci so poleg Gaiserja in Gjerkeš Žnidarjeve sodelovali še avstrijska ministra Hofer Norbert in Karin Kneissl, bolgarska ministrica Lilyana Pavlova, pomočnik hrvaškega ministra za notranje zadeve Petar Mihatov in sekretar IDM Erhard Busek.

Ministrica je na konferenci predstavila slovenski pogled na varnost na območju Srednje Evrope. Opozorila je, da spremembe na področjih varnosti, obrambe, financ in okolja, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, ne samo od Evrope, ampak celega sveta zahtevajo ustrezno ukrepanje in prilagajanje varnostnih politik in varnostnih sistemov.

Na to je za naš radio opozoril tudi Laris Gaiser: »To kar je bilo najbolj izpostavljeno s strani predstavnikov vlad oz. ministrov je bilo to, da se vsi bojijo novega vala. Bolj kot se spraševati, če bo ta val sploh prišel, je vprašanje. kdaj se bo to zgodilo. Sceneriji, ki so jih pripravile varnostne službe kažejo, da bi se ta val lahko sprožil prihodnje leto. In v kolikor bi EU bila nepripravljena, tako kot je še vedno v tem trenutku, bi to seveda sprožilo precejšnjo destabilizacijo, ne samo naše regije ampak ponovno Evropske unije same. Kar je vredno poudariti je seveda to, da ta val, naj ne bi bil tako številčen kot val leta 2015/16, govorimo ne več kot 500.000 migrantov kar na enkrat na poti. Potenciali je okrog 10.000 migrantov, ki pa naj bi bili v kvaliteti precej drugačni od leta 2015. Ti migranti naj bi predstavljali precejšnjo grožnjo za radikalizacijo Evropske unije oz. stare celine in za kriminalna dejanja. To so migranti, ki naj bi prihajali iz severne Afrike in se profilirajo popolnoma drugače kot tisti, ki so v času begunske krize prihajali iz Sirije in Afganistana.«

EU bi se morala nemudoma opredeliti do prostega gibanja migrantov prek številnih držav, ki so varne in lahko zagotovijo ustrezno zaščito. Po mnenju ministrice Gjerkeš Žnidarjeve bi se moral migracijski tok zaustavljati na zunanjih mejah EU, saj bi se tako lahko izognili situacijam, ko migrante najprej spustimo v EU in se v primeru negativne odločitve o prošnji za mednarodno zaščito države v nadaljevanju soočajo z neizvedljivim postopkom vračanja. Gre za resno vprašanje, na katerega bo morala EU čim prej poiskati ustrezen odgovor, je dejala.