Ljubljana, sreda, 23. maj 2018, 22:37

Misli ob obletnici osvoboditve Avstrije

NSKS, logo
Foto © nsks.at

Danes je obletnica osvoboditve Avstrije. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je ob tem pripravil sporočilo za javnost, v katerem med drugim ugotavlja, da je potrebno na avstrijskem Koroškem razvijati kulturo spominjanja. Hkrati pričakuje ureditev nekaterih zadev v luči bližnje stoletnice koroškega plebiscita.

Narodni svet koroških Slovencev ob obletnici spomina na osvoboditev Avstrije dne 8. 5. 1945 pozdravlja prizadevanje Koroške deželne vlade za ukinitev poveličevanja nacistično-fašistične strahovlade pri hrvaški prireditvi na Libuškem polju pri Pliberku. Vsak način oživljanja dogodkov in simbolov, ki spominjajo na uničujoče totalitarne politične sisteme zadnjega stoletja, naj bi bil v Avstriji in zlasti na Koroškem strogo prepovedan in kaznovan.

S tem v zvezi Narodni svet koroških Slovencev ugotavlja, da je kultura spominjanja na Koroškem na splošno potrebna razvoja. Do stote obletnice koroškega referenduma bi bilo več kot primerno, da se popravijo številne nepravilnosti in se zamujeno nadoknadi:

  • Na Koroškem ni centralnega kraja spomina za koroške žrtve nacionalsocializma, tiste, ki so jih zasledovali kot politične nasprotnike ali zaradi vere, koroške Slovence, Jude in druge žrtve. V zadnjih letih je bilo nekaj blagodejnih iniciativ, na primer spominska tabla pred deželnim sodiščem, spomenik izseljenim koroškim Slovencem v Žrelcu, spomenik v Selah in drugi pomniki. Še vedno pa ni skupnega centralnega spominskega obeležja dežele Koroške.
  • Medtem ko ne primanjkuje spomenikov v zvezi s koroškim obrambnim bojem, pri čemer sta spomenika v Šentjakobu v Rožu in Rožeku jasno povezana z nacionalsocializmom, ni javne razprave o tem, da so Korošci – deloma neposredno iz obrambnega boja – prešli k nacionalsocialistom in postali pomembni sostorilci nacionalsocialističnega režima ter osrednji liki njegovega uničevalnega aparata. Naj omenimo le gauleiterja Friedricha Rainerja ali Odila Globočnika. Drugi morilci so lahko še dolgo po vojni živeli med nami, vodili kavarno, kakor Ernst Lerch, ali delali kot zdravniki, kakor Sigbert Ramsauer. Sicer zločinov ni mogoče odtehtati, pa je vendar treba opozoriti na to, da je žrtvam, ki so jih ugrabili partizani, posvečen spomenik na trgu pred celovško stolnico, medtem ko v koroški kulturi spominjanja niso prisotni neprimerljivo večji zločini, ki so jih zagrešili Korošci v času nacionalsocializma.
  • Številne ceste in ulice, od ulice »Franz-Palla-Gasse« preko številnih Perkonigovih cest in Lobisserjevih poti do Kernstockovih cest, so še vedno poimenovane po nacionalsocialističnih storilcih in somišljenikih. Dežela Koroška naj bi vzela v roke potrebna finančna sredstva, da se ta cestna imena spremenijo in se prizadetim ljudem povrnejo stroški za potrebno spremembo dokumentov. Sicer brez neposredne povezave naj bo omenjen tudi most, ki nosi ime Jörga Haiderja.
  • Najpozneje do stote obletnice plebiscita naj bi spremenili spominsko mesto »koroške enotnosti« pred deželnim dvorcem v Celovcu tako, da bo predstavljalo celotno Koroško in vse spomine na preteklo stoletje.

V tem sklopu je treba omeniti tudi zapoved iz petega odstavka 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki zapoveduje prepoved organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj ali pravice kot manjšine. To določilo se v minulih desetletjih ni upoštevalo in prav to neupoštevanje je soodgovorno za trenutni položaj koroških Slovencev. Ob šestdeseti obletnici odprave splošnega dvojezičnega pouka v letu 1958 je treba to še posebej izpostaviti.

Sklepno ugotavljamo, da ni pomislekov proti pietetni maši za žrtve komunističnega nasilja, potrebni pa so učinkoviti ukrepi za ukinitev zlorab ter fašističnih prireditev nasploh, potrebno je delati na spodobni kulturi spominjanja na Koroškem, ki seže preko aktualnega primera.

Celovec/Klagenfurt, 7. 5. 2018


Ne spreglejte: