Ljubljana, četrtek, 16. avgust 2018, 15:49

Pahor se je družini Hudnik, ki so jim kruto pobili 11 članov, opravičil za dolgotrajno vračanje dostojanstva

Sprejem pri Pahorju
Foto © Urad predsednika RS

Predsednik republike Borut Pahor je v sklopu prizadevanj za narodno pomiritev in spravo priredil sprejem za člane družine Hudnik in se jim opravičil, da je za družino trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili "tudi javno in uradno vrnjeni čast in dostojanstvo".

Pahor je včerjašnji sožalni sprejem doživel kot "žalostno pridušen, a mogočen apel k spoštovanju človekovega dostojanstva in svobode, klic k spravi in trajnemu miru", je dejal v govoru na sprejemu, na katerega je poleg članov družine Hudnik povabil tudi Petra Hribarja, ki je družini pomagal v prizadevanjih za rehabilitacijo in spoštljiv pokop pokojnih sorodnikov po več kot 70 letih, so sporočili iz Pahorjevega urada.

"Prevzemajo nas močni občutki žalosti zavoljo nasilne smrti, a hkrati neskončno upanje za življenje v miru," je dejal Pahor. Tragedija družine Hudnik je po njegovih besedah hkrati tragedija slovenskega naroda. "Sredi strašne svetovne morije je tujec položil roko nad naš narod in še brat nad brata Slovenca. Vse to je med vojno in po njej zaznamovalo vašo družinsko usodo, usodo našega naroda in vseh nas," je dodal.

Podobno kot družina Hribar je morala tudi družina Hudnik po njegovih besedah po medvojnem umoru in krivi povojni obsodbi za dolgo vzeti nase intimno žalost in jezo. "Spoštovana družina Hudnik, ves ta čas niste pozabili, vendar ste odpustili. Mi kot narod, kot domovina, smo dolžni prepoznati vašo navdihujočo človeško plemenitost. Odpuščanje, zlasti v neposrednih eksistencialnih osebnih ali kolektivnih izkušnjah, omogoča spravo, sprava pa sožitje in mir. Ljubi Slovenci, v naši narodovi zgodovini smo bili v hudih preizkušnjah eden proti drugemu, a tudi eden za drugega. Danes, na tem sožalnem sprejemu nas usoda družine Hudnik spominja in opominja na tragedijo bratomornega nasilja, pustošenje sovraštva in maščevanja ter plemenitost odpuščanja za povrnitev vere v našo človeškost in sožitje," je dejal Pahor.

Sprejem pri Pahorju
Sprejem pri Pahorju

Alojz Hudnik se mu je zahvalil za sočutje in opravičilo, ki "zdravi rane". S sestro sta po njegovih besedah kot otroka zaman iskala sočutje. "A sonce upanja je prišlo v moje življenje, ko sem iskal in končno našel grob svojega očeta in domačih, ob sočutnipomoči gospoda Petra Hribarja. Od prvega pogleda naprej sva prijatelja. Z njegovo vero v resnico se je v meni vse spremenilo. Pokojnim smo izpolnili njihovo pravico do spoštljivega zadnjega počitka. To mojo dušo navdaja z mirom in zaupanjem v pravičnost. Še mnogo pokojnih v jamah in gozdovih čaka, da se kdo spomni nanje. Zato naj se vaše močne in občutene besede zapišejo v spomin vseh Slovencev. Tistim, ki so trpeli kot midva in tudi tistim, ki nosijo breme krivde. Vse je pestovala slovenska mati," je dejal Hudnik.

"Z neizrekljivim olajšanjem v srcih svojci prijateljem in znancem sporočajo, da so v najožjem družinskem krogu na župnijskem pokopališču na Dobrovi pri Ljubljani položili v blagoslovljeno zemljo kruto pomorjene in dolga leta zamolčane člane družine Hudnik, po domače Martínovčeve iz Hruševega: očeta Alojza, mater Marijo, staro mamo Frančiško, strice Matijo, Poldeta, Mihaela, Janeza in njegovo ženo Albino ter teti Frančiško in Ivanko z njenim nerojenim otrokom. Vsem tistim, ki so si z nedolžno krvjo umazali roke in vest, sporočajo, da dogodka ne bodo pozabili, ga pa odpuščajo," so Hudnikovi zapisali v osmrtnici.

Deset članov družine je bilo umorjenih novembra 1942, eden pa tik pred koncem vojne. Preživela sta le najmlajša člana, Alojz in sestra Marija Veronika.

Arheološka ekipa pod vodstvom Draška Josipoviča je leta 2015 na severozahodni strani hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih odkrila posmrtne ostanke umorjenih. Po več kot 70 letih sta se Alojz in Marija Veronika odločila najdene posmrtne ostanke sorodnikov prekopati in jih prenesti na domače pokopališče.

Njun oče Alojzij Hudnik je bil po vojni leta 1946 razglašen za narodnega izdajalca in obsojen na smrt z likvidacijo, njegovo premoženje pa je bilo zaseženo. S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani iz januarja letos pa je bil v celoti rehabilitiran.


Ne spreglejte: