Svetovalnica: Zdrav življenjski slog zmanjša tveganje za trombozo

Slovenija | 30.04.2018, 13:01 Andrej Šinko

Nezdrav način življenja poveča tveganje za nastanek krvnega strdka ali tromboze. Med nevarnejšimi stanji so srčna in možganska kap ter pljučna embolija. Sodobna medicina je vse uspešnejša pri zdravljenju omenjenih bolezenskih stanj, vendar pa je bistveno pravočasno prepoznavanje znakov in takojšnje ukrepanje. Stroka poudarja, da lahko tveganje za nastanek strdka v žili zmanjšamo s spremembo življenjskega sloga. Pri tem so pomembni predvsem zdrava prehrana, dovolj gibanja in izogibanje stresu.

Kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., zaposlena na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je pojasnila, da lahko strdek nastane tako v venah, žilah, ki vodijo kri proti srcu, kot v arterijah, žilah, ki vodijo kri od srca. »Razlika je v načinu zdravljenja, v dejavnikih tveganja, bolniki pa tudi drugače občutijo eno in drugo trombozo,« je dodala.

Srčna in možganska kap

Najbolj poznani in zelo nevarni arterijski trombozi sta možganska in srčna kap. Slednjo lahko prepoznamo po tiščanju v prsih. »Nekateri to opišejo kot, da bi se jim nekdo usedel na prsni koš, in ta bolečina ne popušča,« je povedala Vižintin Cudermanova in dodala, da se bolečina lahko širi v vrat, lahko se širi v levo roko, lahko tudi v hrbet, redkeje pa v desno roko. »Če gre prav za srčno kap oziroma infarkt so bolniki tudi prizadeti zaradi te bolečine, ker je to izjemno huda bolečina, ponavadi so prepoteni, praviloma jim je slabo, lahko tudi bruhajo. Je pa res, da tega ne čutijo vsi enako, pri enih je ta bolečina bolj izrazita pri drugih manj.«

Sogovornica je povedala, da te bolečine ne smemo zanemariti, ampak moramo poiskati zdravniško pomoč, da se razjasni vzrok. Če gre dejansko za srčno kap in se je arterija zamašila, pretok krvi pa je ustavljen ali zmanjšan, je bistveno hitro ukrepanje. V nasprotnem primeru lahko srčna mišica ali del nje odmre, kar lahko vodi do poznih posledic srčnega infarkta oziroma slabše kvalitete življenja.

Pri možganski kapi pride do zamašitve arterije, ki prehranjuje možgane, znaki pa so lahko zelo različni. »Bolnik lahko izgubi moč v eni roki, oziroma v roki in nogi na isti strani telesa, bodisi levo bodisi desno, lahko izgubi dar govora, enostavno ne more govoriti, ali pa se nam zazdi, da nas ne razume, mi njemu govorimo, on nas gleda, razume nas pa ne, lahko pa izgubi zavest,« je poudarila Vižintin Cudermanova in dodala, da je tudi ob omenjenih znakih potrebno poiskati nujno medicinsko pomoč. Tudi pri možganski kapi je bistveno hitro ukrepanje, saj tako obstaja večja verjetnost, da bodo posledice kapi blažje.

Kako pomagamo?

Tako pri srčni kot možganski kapi je najpomembnejši hiter odziv. Najprej je potrebno poklicati nujno medicinsko pomoč na številko 112. Ob tem je dobro, da poleg nujnih informacij, kot so ime in priimek, lokacija osebe, ki potrebuje pomoč, operaterju sporočimo še v kakšnem stanju je oseba in če kaže kakšne posebne znake. S temi je potrebno seznaniti tudi reševalno ekipo, ki pride na pomoč.

Med čakanjem na reševalce pa lahko osebam, ki imajo že znano ishemično bolezen srca oziroma bolezen koronarnih arterij ali pa so v preteklosti že doživele srčni infarkt, pomagamo z nitroglicerinskim pršilom, ki ga imajo te osebe ponavadi pri sebi. »To je zdravilo, ki zelo na hitro majčkeno razširi arterije, ki prehranjujejo srce in s tem bolniku olajša težave,« je dejala Vižintin Cudermanova. V skrajnem primeru, če osebi več ne bije srce in ne diha, pa se moramo lotiti oživljanja.

Vzroki za arterijsko in vensko trombozo

Dejavniki tveganja se pri venski in arterijski trombozi precej razlikujejo. Pri slednji so vezani predvsem na moderni življenjski slog. »Bolj so ogroženi bolniki, ki imajo sladkorno bolezen, tisti, ki imajo previsok krvni tlak, tisti, ki imajo holesterol, ki so pretežki, ki kadijo, ki se premalo gibljejo,« je dejala Vižintin Cudermanova in pojasnila, da se pri bolnikih z arterijsko trombozo praviloma hkrati pojavlja več dejavnikov tveganja, kot posebnega pa omenja še stres.

Najpogostejši dejavnik tveganja pri venski trombozi je rak, zato so bolniki z rakom najbolj ogrožena skupina, sicer pa tveganje predstavljajo še poškodbe, večje operacije, nepremičnost oseb, obdobje med in po nosečnosti ter uporaba kontracepcijskih tablet.