Ljubljana, sobota, 26. maj 2018, 23:29

Naš gost: Bojan Kodelja

Bojan Kodelja, foto © Neodvisen.si
Bojan Kodelja
Foto © Neodvisen.si

""Zasvajati ljudi" je postalo poklicno početje!"

Bojan Kodelja je vodja projekta "Neodvisen.si", ki je leta 2007 prvič izpeljal kampanjo za ozaveščanje posameznika in družbe o pasteh zasvojenosti. V naslednjih letih je ideja prerasla v gibanje, ki se zaveda, da je neodvisnost danes še težje dosegljiva, kot pred desetletjem in več. "Biti neodvisen pomeni, da človek zna misliti in se odločati s svojo glavo. Danes to ni več preprosto. Glave so bistveno bolj programirane, kot so bile pred desetletji!" je povedal sogovornik v oddaji Naš gost.

Bojan Kodelja pravi: „Danes smo vsi zasvojeni! Pred leti smo govorili o „odvisnosti“, zdaj pa se zavedamo, da je odvisnost nekaj drugega od zasvojenosti. Vsi smo odvisni od ljubezni, zraka, svetlobe, toplote … Zasvojenost pa, dobro vemo, pomeni nekaj povsem drugega!“

Sogovornik ob desetletju in več izkušenj trdi, da je „zasvajati ljudi“ postalo poklicno početje. „Znanje o tem, kako zasvojiti človeka, je postalo tržno blago! Velike gospodarske družbe s pomočjo izjemnega poznavanja psihologije poučujejo veščine, ki jih potrebujejo za to, da zasvojijo ljudi. S pomočjo številnih metod, pretkanih prijemov, mnogih laži, vnaprej načrtovanih posledic se človeka lahko mimogrede, v podzavesti, naveže na svoja hotenja. Za to so krivi veliki lobiji, ogromne korporacije, ki nas zasvajajo z denarjem.“

In kako skuša „Neodvisen.si“ reševati zahtevne težave? „O zasvojenosti ne smemo molčati! Hitrost reševanja je odvisna tudi od tega, kako hitro zasvojenost priznamo, kako hitro jo prepoznamo. To je bistvenega pomena za naše delo, nadvse pomembno za uspeh naših prizadevanj. Nočemo delovati, kot da smo vsevedni in da lahko rešimo svet, ampak želimo opominjati na najrazličnejše pasti. Predvsem, kako v dani situaciji prepoznati nevarnost in ob tem ostati neodvisen. Treba je znati misliti in se odločati s svojo glavo.«

Bojan Kodelja dodaja: „Zasvojenost nastane tedaj, ko je v našem življenju nečesa premalo in se zato pojavi nekaj drugega, nekaj, kar napolni izpraznjeni prostor. S tem se poruši tudi razmerje med osebo in okoljem, v katerem biva. In o tem si prizadevamo podučiti, s tem znanjem prebuditi sodobnega človeka.“


Ne spreglejte: