Ljubljana, torek, 17. julij 2018, 11:49

Ernest Petrič o aktulanih političnih vprašanjih

0:00
0:00
dr. Ernest Petrič
Foto © ARO

"Evropa, ni varna, ni v celoti v dobrem položaju, če niso odnosi z Rusijo urejeni."

Komu zaupati glas na volitvah? To je odvisno od programa: kaj mi nekdo sporoča, da bo hotel storiti, ko mu bom poveril svoje zaupanje? Drugo ali so ti ljudje res izkušeni, primerni, da bodo to izpeljali? Obljubljam tudi jaz lahko marsikaj, ampak ali sem za to spodoben? Pa ne gre za posameznike, ampak za celotno ekipo. Ali gre za stranko, ki ima neko organizacijo; ali za neko politično formacijo, ki ni od danes do jutri, ampak je nekaj resnejšega. Slovenci se mi zdi, smo v teh stvareh nekoliko manj preudarni, včasih celo naivni in potem razočarani. Tako je v zadnji oddaji ’Spoznanje več predsodek manj’ na našem radiu razmišljal prof. dr. Ernest Petrič. Dotaknil se je tudi drugih aktualnih tem od zastrupitve ruskega agenta na Otoku, ki je bo pustil hude posledice, do notranjepolitičnih tem, ki jih je odprl odstop predsednika vlade Mira Cerarja.

Zaplet v odnosih med Veliko Britanijo in zatem poslednično celo Evropo in zvezo Nato z Rusko federacijo zaradi zastrupitve ruskega agenta po besedah Ernesta Petriča mogoče izgleda kot nek mali dogodek, ampak z zelo hudimi posledicami. Tu gre za resen zaplet v odnosih med Evropo in Rusko federacijo, ki je njena pomembna partnerica in to dolgoročno. Evropa in Zahod, katerega del smo mi, ni varna, ni v celoti v dobrem položaju, če niso odnosi z Rusijo urejeni. Tudi za Rusijo velja, da so pogoji njenega blagostanja, razvoja in tako naprej, dobri odnosi z Evropo. Kot kaže imajo Britanci precej tehtne argumente, dokaze, ki jih tudi ostali del Evrope v večini sprejma. Na drugi strani je tudi Rusija zavzela neko trdno stališče. Petrič se boji, da gre pri tem za zaplet, ki bo imel dolgoročnejši vpliv na odnose med Zahodom, med nami, in Rusijo. Glede odziva Slovenije nanj meni, da bi morali biti čimbolj v soglasju z našimi patnericami in zaveznicami.

Ko gre za odstop Mira Cerarja je Petrič najprej opozoril, da so v tej koaliciji težave, ki so bile znane vsem. Dodal je, da vlada ni v celoti opravičila pričakovanj. Preseneča ga, da se je Cerar za ostavko odločil le par mesecev pred volitvami. Vzrok za odstop ni povsem jasen, zato se z njim odpira široko polje hipotez, ugiba. Zrelemu politiku bi težko pripisal tako ravnanje. Meni, da je bila v ozadju neka presoja, neka računica. Morda je želel s tem povedati, da je odločen in ne cmerav, kot so mu očital nekateri. Vejetno je želel za neuspehe upreti prst na težave v koaliciji. Dejstvo je, da se je začel spopad za glasove. Glavni spopad bo znotraj levice za leve glasove in znotraj desnice za desne glasove. Pojavil se je še en resen igralce, to je Šarec, ki utegne – to so pokazale predsedniške volitve, to kažejo ankete – dobiti neko resnejše število glasov in bo, kot kaže, resen politični igralec po naslednji volitvah. Na katere njive sedaj obstoječih strank bo posegel s svojim programom, pa je precej nejasno, precej odprto. Verjetno se je v tem kontekstu Cerar odločil, da pokaže, da je bil problem vlade v težavah s koalicijo, s koalicijskimi partnerji.

O nalogah državnega zbora do volitev se je Ernest Perič ustavil pri preiskovalnih komisijah. Po njegevem mneju je prav, da komisije sklenejo svoje delo z določenim poročilom. Njihov namen sicer je, da končajo svoje delo. Vendar nekatere za to rabijo dva tedna, druge pol leta. Omenil je možnost, da lahko komisije predlagajo oblikovanje nove komisije v naslednjem sklicu parlamenta, ki bodo iz teh in teh razlogov naprej preiskovale določeno zadeve. Tisto, do česar so sedanje komisije prišle, je izredno pomembno. Po eni strani je pomembno, da čim več vemo o določenih zadevah, po drugi je to pomembno tudi za avtoriteto parlamenta. S tem se pokaže, da je komisija resen intrument naše ustavne demokracije.

Dopolnitev ustavnega zakona za zaščito NLB je po mnenju Petriča precej zapleteno vprašanje, ki ga je potrebno skrbno preučiti. Najprej se človek vpraša, zakaj je kljub drugačnim stališčem, celo navodilom, pred meseci NLB plačala to, kar je dosodilo hrvaško sodišče? Vprašanje je tudi ali ni še vedno v ozdaju velika igra ali banko prodati ali ne?

Ko gre za sindikate in stavke, ki so se zvrstile v minulih tednih in mesecih, Petrič pravi, da imajo sindiati pravico, da v boju za svoje pravice uporabijo tudi stavko. To se dogaja povsod po demokratičnem svetu. Medtem je v nekaterih državah, do katerih imajo nekateri naši mediji velike simpatije, na Kitajskem naprimer, stavka hud greh. Po mnenju Petriča v celonem zahodnem svetu glede na preostale dežele sveta, živimo kolikot toliko v blagostanju. So pa stvari, ki jih je treba popraviti in stavkovne zahteve razume nekako v tej smeri. Pri tem je opozoril še na majhnost Slovenije in na razbohoten javni sektor, ki veliko stane. Potreben je razmislek o tem, kaj zmoremo, kaj je racionalno; obenem je treba ohraniti nivo materijalnega in duhovnega življenja tak, da bodo Slovenci tu radi živeli. Ima pa še en pomislek: včasih se namerč dogaja, da se sindikati bolj kot v boju za svoje pravice, skušajo uveljaviti kot določen politični dejavnik. To pa ni najbolje.


Ne spreglejte: