Ljubljana, ponedeljek, 15. oktober 2018, 20:00

Velika noč v Clevelandu

Velika noč pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu
Foto © Tone Ovsenik

Na veliko nedeljo ali veliko noč Kristjani po vsem svetu praznujemo in se veselimo Kristusovega vstajenja od mrtvih, saj nam je s tem odprl nebeška vrata. S svojim trpljenjem in končno smrtjo na križu za nas nam je pokazal njegovo neizmerno ljubezen, saj je daroval samega sebe.

Praznovanje in spomin na te dogodke smo začeli s cvetno nedeljo, ko se spomnimo njegovega slavnostnega vhoda v Jeruzalem. Tudi Slovenci v Clevelandu praznujemo ta dan po slovenskih običajih. Pred sveto mašo poteka blagoslov zelenja in ta v podobi butaric, beganc ali gobanc, kot temu rečemo v mojem rojstnem kraju na Gorenjskem. Vsak kraj ima svoj izraz za to zelenje in tudi obredi so različni.

Tu v Clevelandu otroci slovenskih šol pod vodstvom učiteljic in učiteljev naredijo butare v soboto prej. Mladina se tega pač veseli, saj se umaknejo pouku. Butare prineso v cerkev, ki pa so pred mašo blagoslovljene. Če vreme dopušča, je blagoslov pred mašo zunaj. Letos, ker se zima ne zna izseliti, je bilo to kar v cerkvi, kot pri svetem Vidu in pri Mariji Vnebovzeti pa v atriju dvorane. Od tod je bila procesija v cerkev. Zanimivo je, da so otroci po večini oblečeni v narodne noše, kot so tudi nekateri starši, ki spremljajo mlade v procesiji. S tem dnem se tudi prične veliki teden.

V sredo velikega tedna se začno slavnostni dnevi. Zvečer smo pri svetem Vidu imeli takozvane večernice velikega tedna ali Tenebrae. V cerkveni temi, gorele so samo svečke v rokah vernikov, so se brali psalmi in zbor je zapel pesmi o trpljenju Gospodovem.

Velik četrtek je pa seveda spomin na zadnjo večerjo. Pred večerno mašo je župnik umil dvanajsterim moškim noge, kot opomin na ponižnost Gospoda. Veliki četrtek je tudi spomin na udejstvovanje duhovništva. Po obredih so tudi utihnile orgle in se niso oglasile do velikonočne vigilije. Po končanih obredih je sledilo češčenje Najsvetejšega. Urnik češčenja smo našli v nedeljskem oznanilu, kjer je bilo objavljeno, katera farna skupina ali društvo je vezana - kdaj je na vrsti moliti pred Najsvetejšim, da ni Jezus sam.

Veliki petek je tudi pri nas spomin na Jezusovo trpljenje in končno smrt na križu. Sredi popoldneva, ob 15. uri, smo imeli branje križevega pota in ob večernem spominu na sveto mašo je bil blagoslov vode, petje pasijona, ki so ga zapeli trije fantje z Janezom Sršenom na čelu in seveda češčenje križa.

Na veliko soboto je bil blagoslov jedil dvakrat ob 13. in 15. uri. Zanimivo, kako se je ta običaj razširil pri nas, tako da je prisotnih veliko ljudi. Zvečer je bila pa velikonočna vigilija, ko so se spet oglasili zvonovi in orgle na koru. Lahko smo ponosni, da imamo fante, ki se podajo v zvonik in pritrkavajo tako za vigilijo kot jutranje vstajenje. Vstajenska pobožnost je bila zjutraj ob sedmi uri. Zvonovi so vabili k procesiji in sveti velikonočni maši. Vstalega Kristusa so nosili mladi fantje oblečeni v narodne noše, kot so tudi nosili bandera. Ker je bilo še kar mrzlo, je procesija se odvila samo okrog cerkve in nato nazaj k vstajenjski sveti maši. Po daritvi smo si izmenjali praznična voščila in se podali proti domu, kjer nas je čakal Velikonočni zajtrk. Ostali del dneva bomo preživeli v krogu domačih.

Vsem ki to poslušate, vašim domačim in prijateljem Veselo Alelujo, Kristus je vstal.


Ne spreglejte: