Ljubljana, četrtek, 26. april 2018, 15:25

Logarjeva komisija o bankah ugotovila tudi kazensko in odškodninsko odgovornost

Denar
Foto © Pexels

Parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom Anžeta Logarja je brez glasu proti sprejela končno poročilo o odgovornosti za težave v bančnem sistemu, ki so privedle do obsežne sanacije leta 2013. Med drugim jo je pripisala nekdanjim upravam NLB in Nove KBM, Banki Slovenije in vladam od leta 2004 naprej. Prvi odzivi so bolj ali manj zadržani. Dokument bo državni zbor obravnaval na izredni seji, ki so jo že zahtevali poslanci SDS, NSi in nepovezani poslanec Matjaž Hanžek. Logarjeva komisija predlaga posredovanje končnega poročila ustreznim ustanovam kot naznanitev sumov kaznivih dejanj in oblikovanje zakonske podlage za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete.

Končno poročilo parlamentarne komisije, ki je preiskovala zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, obsega več kot tisoč strani, sestavljata ga del o politični odgovornosti in del, ki opisuje slabe prakse v naših največjih bankah. Zaradi teh bi morali po njeni oceni kazensko in odškodninsko odgovarjati upravi in kreditna odbora NLB pod vodstvom Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča ter uprava in kreditni odbor Nove KBM v času Matjaža Kovačiča. Zaradi prepočasnega ukrepanja pri upravljanju s slabimi naložbami in zato, ker ni presekala s starimi praksami, je objektivno in subjektivno odgovorna uprava NLB pod vodstvom Boža Jašoviča. "Ključna odgovornost tedanjega predsednika uprave Jašoviča leži v tem, da se je vsaj v prvem delu svojega mandata preveč naslonil na strukture in kadre, ki so v preteklosti banko pripeljali v krizo."

Zadostne skrbnosti niso pokazali nadzorni sveti obeh finančnih ustanov. "Preiskovalna komisija je v več primerih ugotovila konflikte interesov in pretirano zlizanost med upravami bank in posameznimi člani organov nadzora."

Banka Slovenije je zanemarila posojilna tveganja. Po ugotovitvah Logarjeve komisije zaradi neustreznega in prepoznega ukrepanja med letoma 2004 in 2013 nosi objektivno odgovornost, takratna guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec ter viceguvernerji pa tudi subjektivno odgovornost.

"Pomanjkanje politične volje za iskanje odgovornih za prvo bančno luknjo je po mnenju preiskovalne komisije eden od vzrokov za nastanek druge bančne luknje," je bil jasen Logar. Ker v bankah v večinski državni lasti ni bilo ustreznega nadzora, sta, tako poudarja njegova komisija, objektivno odgovorni prva vlada Janeza Janše in vlada Boruta Pahorja, ta tudi, ker je namenjala premalo pozornosti stabilnosti bančnega sistema. "Vlada se je prepozno zavedla resnosti razmer v bančnem sistemu, s tem pa je resno ogrozila njegovo stabilnost, povišala stroške sanacije in zanemarila dolžnost ravnanja." Zaradi prepočasnega ukrepanja je še subjektivno odgovoren Pahorjev finančni minister Franc Križanič. Logarjeva komisija meni, da je vlada Alenke Bratušek objektivno odgovorna, ker je zaradi neustreznega ukrepanja med drugim zamudila kritičen trenutek za uspešnejše preganjanje bančne kriminalitete, njen notranji minister Gregor Virant še subjektivno zaradi odlašanja z normativnimi. Vlada Mira Cerarja je objektivno odgovorna, ker preganjanju bančne kriminalitete ni namenjala ustrezne pozornosti, aktualni pravosodni minister Goran Klemenčič zato nosi tudi subjektivno odgovornost. "Vlada Mira Cerarja ni presekala z imenovanji nekdanjih bančnikov na odločevalske položaje, s čimer je bistveno omajala javno zaupanje v iskrene namere izvršilne veje oblasti po doslednem pregonu bančne kriminalitete."

Dokument omenja tudi nekatere posamezne primere, med njimi prvi poizkus prodaje Mercatorja in gradnjo centra Stožice v Ljubljani. "Vsak izmed zapisanih sklepov in ugotovitev preiskovalne komisije je podprt, bodisi z listinskimi dokazi, bodisi z izjavami prič, ki smo jih zaslišali na zaprtih in odprtih delih zaslišanj," je zatrdil Logar.

Akterji končnega poročila te parlamentarne preiskovalne komisije v veliki večini še niso podrobneje seznanjeni z vsebino, odzvali se bodo v prihodnjih dneh. Zgovorna je bila Bratuškova, ki je med drugim ocenila, da so zdaj krivi vsi in nihče. S tem, da bi zadevam prišli do dna, nima težav, a skrbi jo, da ne bo veliko drugače. Očitke o prepočasnem ukrepanju je odločno zavrnil Križanič. Prepričan je, da bodo morebitne kazenske ovadbe zavržene. Oglasil se je tudi Gaspari - po njegovem je centralna banka pod njegovo taktirko vodila ustrezno denarno politiko.


Ne spreglejte: