Ljubljana, četrtek, 21. junij 2018, 06:40

Berlusconijeva koalicija zmagovalka volitev, a brez večine

0:00
0:00
Italijanska zastava
Foto © Pixabay

Na parlamentarnih volitvah v Italiji je s 37 odstotki podpore slavilo desnosredinsko zavezništvo. Znotraj njega se je najbolje odrezala Liga Mattea Salvinija z 18 odstotki podpore. Najmočnejša posamična stranka je populistično Gibanje pet zvezd z nekaj več kot 30 odstotki podpore, največji poraz pa je doživela demokratska stranka z manj kot 20 odstotki podpore. Desnosredinskemu zavezništvu se v 630-članski poslanski zbornici glede na projekcije obeta od 248 do 268 sedežev, Gibanju petih zvezd pa med 216 in 236 sedežev. Za večino je potrebnih 316 glasov. V italijanski senat pa je bila izvoljena tudi Slovenka Tatjana Rojc.

Zmagovalec volitev je desno sredinsko zavezništvo, znotraj njega pa je slavila Liga Mattea Salvinija. Stranka Naprej Italija Silvija Berlusconija, ki je tudi v tem zavezništvu, je bila na nek način poražena. Omenjeno zavezništvo sicer ni osvojilo absolutne večine, prav tako ne Gibanje pet zvezd, ki je postalo najmočnejša stranka v italijanskem parlamentu.

Ker bo katerakoli stranka ali zavezništvo težko oblikovalo koalicijo, se Italiji obeta obdobje nestabilnosti. To potrjuje tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja in politični analitik dr. Laris Gaiser. Ob tem dodaja, da je zmagovalec volitev »volilni zakon«, ki je bil sprejet pred volitvami z namenom, da bi onemogočil zmago ene stranke ali zavezništva.

Da ima pravico in dolžnost oblikovati vlado pravi vodja Lige Matteo Salvini: »Milijoni Italijanov so nas prosili, da prevzamemo nadzor nad državo in jo osvobodimo negotovosti in nestabilnosti.« Vlado pa želi oblikovati tudi kandidat Gibanja pet zvezd Luigi Di Maio, ki poudarja, da so zmagovalci in da so pripravljeni na pogovore z vsemi političnimi silami.

Gaiser priznava uspeh pred nekaj leti ustanovljenega Gibanja pet zvezd na teh volitvah in pojasnjuje, da se je gibanje »rodilo kot tipični antiestablishment«. Omenjeno gibanje pa naj bi podprli prav volivci levice, ki je doživela velik poraz. Ljudje so bili v zadnjem obdobju z njeno vladavino nezadovoljni in to se je po besedah sogovornika odrazilo na volitvah.

Gaiser pojasnjuje, da je gibanje svoj politični uspeh gradilo na kritičnosti do Evropske unije, ki je na različne načine vseskozi pritiskala na Italijo. Sogovornik meni, da so se s tem volivci odzvali tudi na zunanje onemogočanje Berlusconija in ustoličenje tehnokrata Montija.

Kdo lahko sestavi koalicijo?

Gaiser pravi, da so zdajšnje razmere v parlamentu kaotične, saj imamo tri enake dele, čeprav je po rezultatu desnosredinsko zavezništvo zmagalo. Zato bo težko sestavljati vlado. Predsednik države naj bi sicer mandat za sestavo vlade podelil stranki, ki bo pokazala, da lahko izvoli predsednika senata.

Nekdanja dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok pa meni, da če nihče ne bo uspel sestaviti vlade, bi se lahko dogovorili »o nekakšnem tehničnem premierju, lahko bo to tudi še naprej Paolo Gentiloni, ki bo državo vodil do trenutka, ko bodo v parlamentu sprejeli nov volilni zakon«.

Kako so potekale volitve?

Včerajšnji volilni dan so zaznamovale dolge vrste pred volišči. Z nekaterih so poročali tudi o težavah z glasovnicami z napačno napisanimi imeni nekaterih kandidatov ali natisnjenimi napačnimi simboli, posledično pa so morali ta volišča odpreti z veliko zamudo.

Volitve je opazovalo 36 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, posebej pozorni pa so bili na jugu države, kjer je obstajala bojazen, da bi mafija lahko vplivala na volivce.

Volitev naj bi se sicer udeležilo 72 odstotkov od skupno 46 milijonov volilnih upravičencev. Novi parlament pa se bo po napovedih prvič sešel 23. marca.


Ne spreglejte: