Pregled domačih dogodkov od petka, 16.3. do petka, 23.3.

| 24.03.2018, 07:00

12. teden leta 2018 je bil na Radiu Ognjišče v znamenju misijona na Radiu Ognjišče, v politiki pa je odmeval dokončen odstop vlade Mira Cerarja, konec pogajanj s sindikati in nastajanje novih strank.

Radijski misijon

Z blagoslovom papeža Frančiška smo na tiho nedeljo, tudi papeško nedeljo, na Radiu Ognjišče začeli 13. radijski misijon pod geslom "Pošlji Svetega Duha na nas". Uvodno sveto mašo je v cerkvi na Žalah daroval Alek Zwitter, ki je poudaril, da Jezus ni hitra hrana. Hoja za njim prinaša preizkušnje in trpljenje, a tudi rodovitnost v življenju. "Jezus ni hitra hrana, Jezus ne želi ugajati, ne išče popularnosti, ne daje lahkotnih odgovorov … in iz izkušnje vemo, da kdor se odloči za resno hojo za Kristusom, ta se ne more izogniti trpljenju." Trpljenje moramo sprejeti, da postajamo kot Jezus pšenično zrno. "Mnogi izmed nas smo imeli to izkušnjo in jo imamo. Zato, ker hodimo za Jezusom, smo deležni različnih preizkušenj, stisk, Jezusovega trpljenja, pa tudi veselja njegove rodovitnosti. Zato ker hodimo za Jezusom, lahko doživljamo posebno rodovitnost v našem življenju."

V ponedeljek je bil misijonski dan v duhu praznika sv. Jožefa posvečen moški duhovnosti. Na to temo je spregovoril p. Vili Lovše. Tretji dan radijskega misijona je bil uglašen na temo Kristjani v družbi. P. Branko Cestnik, ki je imel osrednji nagovor je opozoril na to, kako se slovenski katoličan nerad izpostavlja. "Vsakomur se lahko zalomi" je bila tema četrtega dneva radijskega misijona. Osrednji nagovor je imel zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Peti dan radijskega misijona je bil priprava na petkov spovedni dan. "Greh umaže lepoto vere in Cerkve," je ob tem dejal br. Jože Smukávec, ki je imel osrednji nagovor. Petek, ko je prinesel tudi spovedni dan je v ospredje prinesel temo "Bolniki so del telesa Cerkve", osrednji nagovor pa je imel lurški kaplan Miro Šlibar. Današnji sklepni dan radijskega misijona pa je prinesel zahvalno sveto mašo in temo "Materinstvo in duhovnost". Osrednji nagovor pa je pripadel provincialu frančiškanov p. Marjanu Čudnu. Misijonske vsebine so sicer temeljito zaznamovale naš radijski spored od jutra do večera. Vse misijonske vsebine so vam na voljo tudi v obliki podcasta. Video posnetek glavnega nagovora pa je na voljo na naših spletnih straneh ter na televiziji Exodus.

VEČ O MISIJONU

Bog je mlad

V slovenščini je izšla papeževa knjiga z naslovom: Bog je mlad. Frančišek v odkritem in zaupnem pogovoru ne nagovarja le vseh mladih – tako v Cerkvi kot zunaj nje – ampak tudi odrasle, ki na kakršen koli način sodelujejo pri vzgoji mladih. Po besedah škofa Antona Jamnika papež današnje mlade vabi, naj se ne zaprejo v svoj svet novih tehnologij, saj se kljub številnim stikom na družbenih omrežjih, lahko počutijo zelo osamljeni. "Papež je poudaril, zakaj je pomembno, da pridemo skupaj? Zato ker šele, ko sem z drugim, ko mu dam roko, ga objamem, poslušam... Bližina, človeška bližina, stisk roke, je nekaj neprecenljivega. Vse drugo je sredstvo. In Bog nas s to nežnostjo ljubi po Jezusu Kristusu. V velikonočni skrivnosti nam pravzaprav podaja roko."

Teden družine: Najin zakon – Božja mojstrovina

V Katoliški cerkvi v Sloveniji na današnji praznik Gospodovega oznanjenja danes sklepamo Teden družine, ki je tokrat potekal pod geslom: Najin zakon – Božja mojstrovina. Medškofijski odbor za družino je za vsak dan pripravil kratko misel ter spodbudo za moža in za ženo, ki naj bi utrdila njun zakrament. Zakonce vabi, naj svojo človeškost izročajo v Božje roke, da bi njihova človeška ljubezen postajala vedno bolj podobna Božji.

Sv. Jožef, prosi za nas

19. marca pa smo obhajali god sv. Jožefa, ženina Device Marije, ki ga častimo kot varuha vesoljne Cerkve in glavnega zavetnika novomeške škofije. Ob tej priložnosti so v novomeški stolnici »Odličje sv. Jožefa« letos podelili Jožetu Novaku iz Mokronoga, ki že več kot pol stoletja sodeluje v domači župniji. Sicer pa so na ta dan po vseh cerkvah, ki so posvečene sv. Jožefu potekali romarski shodi.

Plenumi škofijskih Karitas

Prostovoljci Karitas iz ljubljanske nadškofije so se prejšnjo soboto zbrali na letnem občnem zboru. Nadškof Stanislav Zore se jim je pri maši v ljubljanski stolnici zahvalil, da manjšajo razdalje med ljudmi. Poudaril je, da je ob dobrodelnih akcijah vedno treba skrbeti tudi za to, da se sprejemajo zakoni in da se ustvarja takšno socialno in družbeno okolje, v katerem si bo čim več ljudi lahko preskrbelo tisto, kar potrebujejo za življenje zase in za svoje. Sodbo, da kdo izkorišča dobrodelne ustanove in neupravičeno prihaja po pomoč, pa naj prepustijo Bogu. Pred tem so se na plenumu zbrali tudi prostovoljci Karitas iz celjske škofije.

S. Magda Burger ostaja provincialna predstojnica

Šolske sestre de Notre Dame so v minulih dneh v Ilirski Bistrici potrdile dosedanje provincialno vodstvo. Za provincialno predstojnico je bila znova izvoljena s. Magda Burger, za svetovalko/vikarico s. Karmen Balgač in za svetovalko s. Cirila Hostnik. Celoten postopek volitev je vodila njihova generalna predstojnica s. Roxanne Schares.

Pahor ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja

Predsednik republike Borut Pahor je predsednika Državnega zbora Milana Brgleza obvestil, da ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja. Datum predčasnih volitev pa bo razpisal po izteku roka, ki ga imajo za predlaganje mandatarja na voljo poslanci. A kot kaže, tudi oni ne nameravajo predlagati kandidata za mandatarja, marveč se zavzemajo za čimprejšnje volitve. Te bi bile po mnenju vodij poslanskih skupin lahko že 27. maja. Do takrat mora parlament po mnenju Jožefa Horvata iz NSi sprejeti še nekaj vsebin. Podobno kot v SDS in SMC tudi v NSi želijo, da DZ sprejme predlog dopolnitve ustavnega zakona, s katerim bi NLB zaščitili pred "hrvaškim plenjenjem". Predlog sta v parlamentarni postopek vložili SDS in NSi, o njem pa obstaja politično soglasje in bi lahko za njegovo potrditev zbrali potrebno dvotretjinsko večino. Predlog želijo še izpopolniti. Sicer pa je v zraku še vedno datum ponovljenega referenduma o drugem tiru in kdo ga lahko razpiše. Več o tem naj bi bilo znanega v prihodnjem tednu. Se pa mnogi zavzemajo, da bi volitve in referendum opravili skupaj.

Cerar še zadnjič odgovarjal poslancem

V minulem tednu je predsednik vlade Miro Cerar še zadnjič na funkciji s polnimi pooblastili poslancem odgovarjal na vprašanja, potem, ko se je dan kasneje državni zbor seznanil z njegovim odstopom. Prav odstop je bil v ospredju vprašanj poslancev Jerneja Vrtovca, Bojana Dobovška in Franca Jurše. Spregovoril je tudi o sindikalnih zahtevah. Poslanec DeSUS Franc Jurša ga je namreč izzval, kako bo v prehodnem obdobju do volitev zagotovil socialni mir. Cerar je poudaril, da plače v javnem sektorju že tretje leto zapored rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju, pri čemer je masa sredstev za plače zrasla za več kot deset odstotkov. Plače pa so se mnogim zaposlenim, tudi tistim, ki niso direktorji in zdravniki, povišale za 16 ali celo 20 odstotkov za opravljanje istega dela.

Spomnil je, da so se z odpravo anomalij pri plačah zaposlenih v javnem sektorju plače povišale približno 62.000 javnim uslužbencem oziroma 36 odstotkom vseh, in sicer za štiri do 16 odstotkov. Upa, da jim bo mogoče dati še več. Verjame, da bo treba takoj po oblikovanju nove vlade pristopiti k temu, da se z javnim sektorjem konstruktivno dogovori. Pri tem je obžaloval, da sindikati niso sprejeli vladne ponudbe. Zahteve šolskih sindikatov je označil za previsoke. Za osnovne in srednješolske učitelje so želeli po 20 odstotkov višje plače, kar pomeni, da bi bili plačani bolje kot zdravniki in bolje kot profesorji na univerzah," je še navedel premier v odstopu.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je na te besede že odzval. Kot je sporočil, je bil minuli ponedeljek že sklenjen dogovor z vladno pogajalsko skupino, tudi čistopis je bil nared, a ga vladna pogajalka zaradi nasprotovanja drugih sindikatov ni želela podpisati. SVIZ dodaja, da ne drži, da bi dodajali nove zahteve, res pa je, da so želeli zvišanje plač prihodnje leto in ne šele leta 2020.

Konec pogajanj med vlado in sindikati

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je dejala, da pogajanja s sindikati javnega sektorja v času, ko vlada opravlja samo tekoče posle, po njihovem prepričanju niso mogoča. Ko govorimo o pogajanjih s sindikati, ne govorimo o enkratnih izplačilih, ampak o trajnih ukrepih na področju plač v javnem sektorju, je dodala. V koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so drugačnega mnenja. Prepričani so bili, da bi lahko vlada v ponedeljek, ko še je imela poln mandat ta pogajanja lahko končala. Podobno so ocenili tudi šolniki. Za oceno o dogajanju na relaciji vlade in sindikatov po sredinem premierjevem odstopu smo vprašali strokovnjaka za komuniciranje Sebastjana Jeretiča, ki je dejal, da je »predvsem Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) naredil kar veliko strateško napako, ker ni sprejel baje res dobre ponudbe vlade in mislil, da ima še vedno manevrski prostor za izsiljevanje vlade«. Sam odstop vlade vidi kot strateško dejanje pred volilno kampanjo, sindikati pa bodo po njegovi oceni vsekakor morali počakati na pogajanja z naslednjo vlado.

Prebudimo Slovenijo poziva demokratične stranke k Koaliciji za spremembe

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je prejšnjo soboto v Ljubljani pripravila Zbor kristjanov in ljudi dobre volje. Na njem so člani gibanja predstavili tudi posebno izjavo demokratičnim strankam, da bi morale na naslednjih volitvah v nastopiti enotno oziroma povezani v Koalicijo za spremembe. "Vemo, da je taka odločitev težka, ker so med nekaterimi strankami tudi pomembne razlike v političnih nazorih pa tudi nekaj zamer, ki jih je treba v dobro teh strank in bodoče koalicije preseči. Zaupamo etični in moralni zavezanosti politikov strank, ki nimajo komunističnega pedigreja, ki priznavajo občo veljavnost krščanskih in splošnih evropskih civilizacijskih vrednot, kamor spadajo tudi vrline medsebojnega spoštovanja, povezanosti in ne nazadnje tudi odpuščanja. S tem pismom se obračamo na vas zato, ker bi bilo za Slovenijo pogubno, če bi nam postkomunistične stranke tudi po naslednjih volitvah vladale in bi morebiti celo obdržale dvotretjinsko večino v Državnem zboru," so zapisali v izjavi.

Na srečanje z naslovom "Spet na razpotju" so sicer spregovorili dr. France Arhar, p. Branko Cestnik in dr. Tomaž Erzar. Med gosti pa so bili tudi predsednik SDS Janez Janša, vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.

Bližina volitev "rojeva" vedno nove stranke

Pred volitvami pa kot po tekočem traku nastajajo nove stranke. Na nedavni predstavitvi liste "Davkoplačevalci se ne damo več" sta njena podpredsednika Vili Kovačič in Jože Duhovnik predstavila izhodišča za program stranke, ki se bo podala na volitve. Zbrane naj bi nagovoril tudi Boštjan M. Zupančič, ki je bil po navedbah Kovačiča najprej bil izvoljen za predsednika, a je dan kasneje podal odstopno izjavo. Samostojna kandidatna lista Davkoplačevalci se ne damo je po navedbah ustanoviteljev "demokratična platforma za uveljavitev novih principov državljanskega nadzora nad oblastjo". Novo stranko pa bo vodil tudi vodja gibanja Skupaj naprej, zdravnik Danijel Bešič Loredan, ki je povedal, da bo ekipa znana v dveh do treh tednih in da bodo šli samostojno in neodvisno na parlamentarne volitve. Kljub temu bodo še naprej delovali kot gibanje za reformo zdravstvenega sistema. Nepovezani poslanec Andrej Čuš, ki je v državni zbor prišel na listi SDS, nato pa leta 2016 iz nje izstopil, pa je na kongresu na Ptuju prevzel vodenje stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije. Na čelu Zelenih je s soglasno podporo delegatov nasledil očeta Vlada Čuša, ob tem pa napovedal prizadevanja za novo obdobje Slovenije. Na programski konferenci stranke Dobra država, ki jo vodi poslanec Bojan Dobovšek pa so predstavili svoj program za razvoj Slovenije.

EU prejela pismo iz Slovenije zaradi arbitraže

Slovenija je Evropski komisiji predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški. Slovenski veleposlanik v Bruslju Janez Lenarčič je pismo predal novi vodji kabineta predsednika komisije Clari Martinez Alberola. Vsebina za zdaj ostaja zaupne narave. Po doslej razkritih informacijah naj bi vsebovalo povsem konkretne kršitve evropskega prava zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe o meji med državama, s tem pa tudi vse elemente tožbe. Po neuradnih informacijah naj bi z vsemi prilogami, med katerimi naj bi bili tudi zemljevidi, presegalo sto strani. Če komisija v treh mesecih ne bo ukrepala, bo Slovenija s postopki nadaljevala sama. Hrvaško znanje ministrstvo je že objavilo, da Slovenija nima ne podlage ne razlogov za sprožitev kakršnega koli postopka. Ponovili so, da bodo na slovensko tožbo znali odgovoriti.

Bo kdo odgovarjal za nepravilnosti pri nakupu žilnih opornic?

Preiskovalna komisija državnega zbora, ki ugotavlja nepravilnosti pri nakupu žilnih upornic, v končnem poročilu ugotavlja, da obstaja sum, da je v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru prišlo do oškodovanja javnih sredstev. Komisija vsem ministrom za zdravje od leta 2003 do leta 2016 očita objektivno odgovornost, zdajšnji ministrici Milojki Kolar Celarc pa subjektivno odgovornost. Za več oseb pa komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivih dejanj, je povedala predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Jelka Godec.

Balkanski bojevnik dobil prvi epilog

V ponovljenem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik je Okrožno sodišče v Ljubljani po 128 obravnavah izreklo sodbe. Večino obdolženih je sodni senat spoznal za krive, a jim dosodil nižje kazni, kot je predlagalo tožilstvo. Tako obramba kot tožilstvo sta napovedala pritožbe. Za komentar sodbe, ki še ni pravnomočna smo vprašali novinarko časnika Večer Damijano Žišt, ki je postopek spremljala vseh osem let. Opozorila je, da so v ponovljenem sojenju bili uporabljeni dokazi, ki jih je prejšnji senat izločil, kritična pa je bila do precej dolgega sodnega procesa.

Planica

Ta konec tedna zaznamuje Planica, o rezultatih vas bomo seznanili v naših informativnih oddajah, sicer pa je prav da povemo, da se je skakalni šport v Planici začel razvijati zgodaj. Od skromne 20-metrske skakalnice, ki so jo tam postavili že leta 1930, je ob pomoči izjemnega domačega inženirskega znanja kmalu prerasla v dolino svetovnih rekordov. Od predlani se ponaša tudi z najsodobnejšim skakalno-tekaškim centrom. Da se glas Planice uspešno širi po svetu tudi v tem letu pa so dokaz prodane vstopnice v kar 31. državah tega sveta od ZDA preko Portugalske, Belgije, Izraela, Estonije in Romunije do Turčije, Ukrajine in Rusije.