Ljubljana, sobota, 21. julij 2018, 19:35

Pregled dogodkov od 9. - 16. marca 2018

Predsednik vlade dr. Miro Cerar
Foto © European Council

"Prelila se je kaplja čez rob."

Za nami je teden, v katerem so se zaradi taljenja snega kot posledice nenadne otoplitve razlivale številne reke po državi, medtem pa je po zaslugi stavke šolnikov, drugega tira in padca vlade nastal pravi hudourniški potok na politični sceni. Ta ni odnesel le premierja Mira Cerarja, ampak tudi pogajanja s sindikati. Vseeno je svetla točka tega tedna katoliško šolstvo, ki smo mu na Radiu Ognjišče dali največ besede prav dan po premierjevem odstopu. Samo v četrtek smo s pomočjo darovalcev zbrali več tisoč evrov za mlade učence in dijake iz socialno ogroženih družin.

Politika

Kaj ima še en vremenski preobrat, ki smo mu te dni priča, opraviti z dogajanjem na politični sceni? To, da je do preobrata prišlo po četrtkovi odločitvi vrhovnega sodišča, ki je presodilo, da je bil lanski referendum o zakonu o drugem tiru Divača-Koper neveljaven ter tako ugodilo pritožbi pobudnika referenduma Vilija Kovačiča. Predsednik vlade Miro Cerar: »Prelila se je kaplja čez rob. Projekt drugega tira je doživel nov udarec, ki so ga povzročili tisti, ki želijo na vsak način ustaviti pozitivni razvoj Slovenije, in v takšnih zgodbah ne želim sodelovati.« In nato napoved odstopa, ob katerem je Cerar ošvrknil tudi ravnanja drugih političnih strank, vključno s koalicijskima SD in DeSUS, ki sta odstop ocenili kot logičen.

O sindikatih javnega sektorja, s katerimi vlada že več kot mesec dni vodi pogajanja, pa je Cerar dejal: »Sindikati javnega sektorja so bili z naše strani mesece in mesece deležni vse pozornosti, izpolnjevali smo vse zahteve na naši strani, oblikovali dopolnilne predloge, se pogajali, vodili dialog in bili skrajno strpni. Medtem ko najvišji predstavniki sindikatov žalijo mene in vlado, sem bil vedno potrpežljiv, požiral te žalitve in neresnice. Pred nekaj dnevi smo skupaj z glavno pogajalko in koalicijskima partnerjema prišli pred sindikalne predstavnike s predlogom, ki je bil zelo dober, s katerim je vlada napela vse moči, kolikor je mogoče znotraj še znosnega javnofinančnega okvira, da pomaga medicinskim sestram, šolnikom, policistom, vsem v javnem sektorju. Sindikati so, kot veste, to zavrnili. Zdaj bodo pa čakali na naslednjo priložnost.«

Predsednik republike Borut Pahor se je odločil, da v tem sklicu ne bo predlagal novega kandidata za mandatarja. Meni, da je primerneje razpisati predčasne parlamentarne volitve, do njih bo prišlo predvidoma v drugi polovici maja. Predstavniki parlamentarnih strank so se ob tem zavzeli za sočasno izvedbo ponovljenega referenduma o zakonu o drugem tiru in državnozborskih volitev, saj bi s tem največ prihranili. »Že nekaj časa je jasno, da vlade v operativnem smislu ni bilo več. Tudi dogajanje v zadnjih treh mesecih, kot je predlaganje zakonodaje, je kazalo na to. Očitno je bilo, da nobena reforma več ne bo mogoča in da vztrajanje s to vlado lahko povzroči večje težave kot odstop sam,« pa je dejala prva sindikalistka Slovenije Lidija Jerkič. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije - ki je v sredo v več kot 90 odstotkih javnih vrtcev in šol izvedel drugo stavko letos, novo pa napovedal za april - so povedali, da bodo stavko verjetno zamrznili, saj da je nadaljevanje stavke brez partnerja, s katerim bi se pogajali, nesmiselno.

Zdaj se, kot pravi Vili Kovačič, začenja boj za datum: »Datum referenduma mora biti z volitvami. Samo butalci bi sprejeli rešitev, da je to posebej. Mi bomo z vsemi sredstvi napadli kakršnokoli opcijo, da je to posebej. Cilj demokracije je, da največ ljudi odloča, ne pa čim manj.« Vrhovno sodišče je v odločitvi o razveljavitvi referenduma sledilo oceni ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja. Na podlagi tega so vrhovni sodniki ocenili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo o zakonu o drugem tiru, saj je v njej poudarjala le pozitivne posledice uveljavitve zakona in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev. Vlada mora Kovačiču povrniti stroške sodnega postopka.

Da drugi tir ni bil glavni razlog za premierjev odstop, ampak dve drugi zadevi, pa meni predsednik SDS Janez Janša: »Eno od teh so zagotovo odkritja na komisiji za nadzor proračuna in drugih javnih financ prejšnji teden. Jaz sem bil doslej na vseh predstrankarskih volitvah v tej državi od leta 1990 naprej izvoljen v slovenski parlament in tudi večkrat sem bil član te komisije, pa se ne spomnim, da bi kdaj prej pripeljalo do tako šokantne ugotovitve. Na tej seji komisije smo namreč izvedeli, da se v nasprotju s slovenskim ustavnim zakonom, slovensko zakonodajo, v nasprotju z dvema mednarodnima sporazumoma enostavno rubi, deloma pa protipravno plačuje slovensko premoženje oziroma premoženje največje slovenske državne banke NLB, že od leta 2015, torej od začetka mandata te vlade. Izvedeli smo, da sta bila vlada in vrh koalicije vseskozi o tem obveščena, da je banka prosila za zaščito, pa se ni nič zgodilo. Izvedeli smo tudi, da je v zadnji fazi postopka še več tožb, ker gre za bistveno večje vsote, kot so bile že do zdaj zarubljene oziroma plačane.« Poleg tega naj bi bil med pravimi razlogi za Cerarjev odstop po mnenju Janše strah pred obravnavo poročil parlamentarnih preiskovalnih komisij glede žilnih opornic, bančne luknje in Teš 6.

Odhajajoča vlada pa je na dan premierjevega odstopa potrdila pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji. Sprejela je tudi zavezo, da vlada v imenu Slovenije vloži tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU, če tega ne bo storila komisija in če bo Hrvaška še naprej zavračala implementacijo odločbe. Evropska komisija je pismo prejela včeraj, zdaj pa ima tri mesece časa za odgovor in odločitev, ali bo sprožila postopek zoper Hrvaško in prevzela zadeve v svoje roke. Sicer bo Slovenija s postopki nadaljevala sama.

S postopkom pa je končala parlamentarna preiskovalna komisija za zdravstvo. Ta vsem ministrom za zdravje od leta 2003 do leta 2016 očita objektivno odgovornost, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu, zdajšnji ministrici Milojki Kolar Celarc pa subjektivno odgovornost. »Še ena ugotovitev: da Agencija RS za varstvo konkurence naj ne bi delovala v skladu z zakonom o omejevanju konkurence in v preteklosti naj ne bi naredila dovolj za omejevanje konkurence in prevlade s strani nekaterih slovenskih dobaviteljev žilnih opornic in multinacionalk,« je dejala predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec. Za Harija Furlana, Boruta Miklavčiča in Petra Weissensteinerja pa komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivih dejanj.

Cerkev

Pred nami je tiha nedelja, imenovana tudi papeška nedelja, na katero bomo na našem radiu začeli 13. radijski misijon, ki ga je ob obisku škofov ad limina v Vatikanu blagoslovil papež Frančišek.

A v preteklem tednu smo večino naših oddaj in programa posvetili še enemu projektu, ki ga na Radiu Ognjišče izvajamo v sodelovanju s slovenskimi katoliškimi izobraževalnimi ustanovami – tednu katoliškega šolstva. Namen tedna je povabiti k darovanju za Štipendijski sklad, o katerem je za naš radio direktor Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec povedal: »Štipendijski sklad v vseh katoliških šolah ima nalogo, da z njim pomagamo tistim družinam, ki so socialno šibke, njihovi otroci pa so vseeno pri nas, ali v gimnazijah ali v osnovnih šolah. Vemo, da je v slovenskem prostoru dostikrat rečeno, da želijo zasebne šole služit. Mi vsa ta leta delamo obratno. Zbiramo sredstva od ubogih vdov, zato, da lahko pomagamo tudi tistim, za katere dostop do naših šol ne bi bil možen ali bi bil zelo otežen, tudi zato, ker nismo stoodstotno financirani in moramo za vse materialne pogoje poskrbeti sami.«

Družba in kultura

V Sloveniji se te dni mudi ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik, ki se je šele pred kratkim vrnil z zadnje misije na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). V pogovoru za STA je povedal, da te lepota Zemlje, ko jo gledaš iz vesolja, očara: »Je kot da bi gledal globus, s katerega si se učil v šoli, a s to razliko, da na tem ni mejnih črt, države niso označene vsaka z drugo barvo, na njih ni različnih imen. Vse je Zemlja. Res je dober občutek.« Bresnika je sprejel tudi predsednik države Borut Pahor. Astronavt mu je podaril plaketo s slovensko zastavo, ki jo je imel s seboj na misiji v vesolju.

Predsednik republike je ta teden nagovoril tudi sodelavce in vodstvo ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti, ki je zaznamovala 20 let delovanja. Po besedah njenega direktorja Tomaža Lovrenčiča je to slovenska ustanova z globalnim dosegom z odlično podporo držav donatork, še posebej ZDA, ki namerava nadaljevati delo na področju deminiranja in pomoči žrtvam protipehotnih min v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki. Pahor je povedal, je ITF 1303 žrtvam min omogočil pogoje za fizično rehabilitacijo in možnost, da zaživijo aktivno in polno življenje kot vsi drugi člani družbe.

V Domu glasbe v Celovcu je potekal osrednji koncert Krščanske kulturne zveze Koroška poje, ki je bil posvečen 110. obletnici rojstva glasbenika, zborovodje, zbiralca ljudskih pesmi in duhovnika Franceta Cigana.

Akademski slikar Ludvik Pandur je prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, ki jo vsako leto podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture.

V Goriških brdih sta se začela deseto mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirel. Gre za največje mednarodno glasbeno tekmovanje v Sloveniji, ki se s 740 prijavljenimi in skupno skoraj 1000 sodelujočimi glasbeniki uvršča v središče največjih srednjeevropskih mednarodnih glasbenih tekmovanj.

V Cankarjevem domu je te dni pestro zaradi festivala dokumentarnega filma. Uradno ga je odprl film Druga stran vsega, v katerem je režiserka Mila Turajlić portretirala Srbijo po drugi svetovni vojni. Do 21. marca bo ponudil 18 filmov, retrospektivo vodilne sodobne latvijske dokumentaristke Laile Pakalnina ter spremljevalni program.

Šport

Slovenska judoistka Andreja Leški je zmagovalka VN Agadirja v Maroku v kategoriji do 63 kilogramov. Sloveniji je priborila 29. zmago v zgodovini na velikih nagradah. Slovenski uspeh je z bronom v kategoriji do 70 kg dopolnila Anka Pogačnik. Že v petek je Adrian Gomboc slavil v kategoriji do 66 kilogramov, njegov uspeh je z bronom v isti kategoriji dopolnil Aljaž Sedej. Kaja Kajzer je bila v kategoriji do 57 kg srebrna, Maruša Štangar pa v najlažjem razredu do 48 kg bronasta. Judoistka Ana Velenšek je na VN Agadirja v Maroku osvojila srebrno kolajno v kategoriji nad 78 kilogramov.

Enaindvajsetletna Veronika Domjan je na 17. evropskem zimskem pokalu v metih, ki poteka v portugalski Leirii, s 54,48 metra osvojila srebrno medaljo v metu diska v kategoriji do 23 let.

Edini slovenski udeleženec paraolimpijskih iger v Pyeongchangu 17-letni Jernej Slivnik je prestal tekmovalni krst. V uvodnem veleslalomu je parasmučar ostal brez uvrstitve, pred tem pa je bil na prvem merjenju vmesnega časa 33., potem pa je odstopil.

Slovenski deskarji so na zadnjem paralelnem veleslalomu sezone v švicarskem Scuolu prišli do prve zmage. Dobro poolimpijsko formo je potrdil Tim Mastnak.

Smučarski skakalci v teh dneh končujejo norveško turnejo, danes so v Vikersundu, pred tem pa so bili v Oslu, Lillehamerju in Trondheimu, kjer je bila najvišja slovenska ekipna uvrstitev šesto mesto, posamična pa sedmo mesto Petra Prevca v Lillehamerju.

Na lanski skandinavski turneji je bil Prevc kot najboljši Slovenec peti. Skakalce finale sezone čaka v dolini pod Poncami med 23. in 25. marcem.


Ne spreglejte: