AVDIO: Gremo na predčasne volitve
Slovenija | 15.03.2018, 15:32 Tanja Dominko
Včerajšnja sreda je prinesla odstop premiera Mira Cerarja. Že dejstvo, da je bila izjava napovedana za 22. uro, je vzbujalo sum, da je situacija resna, in to se je potem samo še potrdilo. Odzivi so mešani, nekateri pravijo, da je vrgel puško v koruzo, drugi, da se je za ta korak odločil prepozno, tretji so že v pripravah na volitve in jih te poteze niti ne ovirajo.
Cerar je sinoči dejal: »Spoštovane državljanke in državljani, oblast vračam v vaše roke. Odločil sem se, da podam državnemu zboru svojo odstopno izjavo. To odločitev sem sprejel, ker je treba vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Gre za odgovornost, ki jo sprejemam in odločitev, ki bi jo v taki situaciji moral sprejeti vsak zaupanja vreden politik. Na volitvah boste vi, spoštovane državljanke in spoštovani državljani, in samo vi tisti, ki boste sodili o tem, kaj je prav in kaj narobe in kdo si zasluži vašo podporo.«
Kot je pojasnil, je bila kaplja čez rob odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. Toda, roko na srce, nabralo se je tudi drugih črnih oblakov, tako stavkovni val kot nespoštovanje arbitražne odločitve, kot težave z izplačili tožb hrvaškim varčevalcem, kot tudi zdravstvena reforma, da o pritiskih s strani lobijev ne govorimo.
Premier je poudaril, da je njegovo bistveno sporočilo, da mora država "ostati na pravi poti, da ne smemo popustiti tistim starim silam, ki jih predstavljajo tako imenovane stare etablirane stranke bodisi v opoziciji bodisi v koaliciji, ki jim enostavno ni mar za razvoj, ki se sprenevedajo, ki govorijo eno, delajo pa drugo".
Tako je končno zadeve poimenoval s pravim imenom. Novinar in zgodovinar dr. Jože Možina pravi, da je bil tudi sam problem. »Verjetno je premier Cerar ugotovil tudi to, da so ceno za napake znotraj koalicije plačeval predvsem SMC, medtem ko si je Erjavec z Desusom pa tudi Židan po pilatovsko umival roke. Če pogledam konkretno, TEŠ 6 je zgodba SD, zavožena arbitraža je zgodba predvsem Erjavca, ki se v normalnih demokratičnih deželah sploh ne bi pojavil na volitvah. Zdi se mi, da je prav arbitraža eden pomembnih vzrokov, da se je Cerar umaknil.«
Odzivi politike
Prvak DeSUS Karl Erjavec sicer nad odstopom Cerarja ni bil presenečen, saj da bi po vsem dogajanju v tem tednu Cerar težko kredibilno vodil vlado še naprej. Zavrnil je očitke na račun partnerjev ter ocenil, da je premier vrgel puško v koruzo.
Predsednik SD Dejan Židan je zatrdil, da ne ministri ne koalicija niso bili obveščeni o Cerarjevi odločitvi, tako da ga je ta presenetila.
Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer je napovedala, da se bodo v stranki zavzeli, da vse ključne projekte v državnem zboru peljejo naprej, pri čemer je navedla vprašanje implementacije arbitraže, NLB in referenduma o drugem tiru. Cerarjev odstop sicer podpira. »Preprosto na tak način se ni dalo več delati za dobro Slovenije. Več ali manj smo se soočali s petelinjimi boji med posameznimi interesi, na kakšen način bo kdo bolj udarno in nestrpno prenesel v javnost, kako bo poniževal.«
Predsednik SDS Janez Janša ocenjuje, da je odstop premierja Cerarja posledica razkritij na komisiji za nadzor proračuna, da Hrvaška rubi premoženje NLB, in strahu pred obravnavo poročil preiskovalnih komisij državnega zbora glede žilnih opornic, bančne luknje in Teš 6. Glede volitev Janša meni, da bi bilo najbolje, da so na datum, ki je do zdaj veljal za najbolj verjetnega, to je 10. junija. Skupaj z njim bi bilo po njegovem mnenju racionalno izvesti tudi ponovitev referenduma o drugem tiru.
Podpredsednik NSI Valentin Hajdinjak pravi, da si lahko Slovenija po odstopu premierja oddahne, da te vlade ni več. To pravzaprav niti ni čudno, kajti ta vlada ni imela jasnih prioritet in jasnih ciljev, je poudaril in dodal: »Skrajni čas je, da priložnost za vodenje države dobimo stranke, ki imamo rešitve in mislimo resno. Vlada je bila razglašena in se je ukvarjala sama s sabo,« je bil kritičen Hajdinjak. V NSi se volitev ne bojijo.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek pa je v komentarju odstopa povedal, da se je potrdilo, da je vlada res izkoristila referendum za svoje ozke politične interese. V SLS predlagajo, da koalicija v državnem zboru umakne predlog zakona o drugem tiru, oni pa bodo predlagali nov finančni načrt zanj, ki bo transparenten in gospodaren.
Gospodarstvo
In kakšni so odzivi gospodarstva na spremembe v vrhu vlade? Predstavniki gospodarskih združenj ne pričakujejo večjih negativnih učinkov odstopa premierja, saj so volitve blizu v vsakem primeru. Opozarjajo pa, da novo vlado čaka veliko dela, od izpeljave projekta drugega tira in socialnega dialoga do davčne in drugih reforme. Predsednica svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je dejala, da je bil odstop presenetljiv, a ga je bilo glede na pretekle dogodke kljub vsemu mogoče pričakovati. Tudi ona meni, da ni potrebna zaskrbljenost v državi.
In kako naprej?
Premier je o odstopu pisno že obvestil predsednika državnega zbora, pa tudi predsednika države Boruta Pahorja. Ta ima nato 30 dni časa, da predlaga državnemu zboru kandidata za novega predsednika vlade. Toda odločil se je drugače, in sicer v tem sklicu ne bo predlagal novega kandidata za predsednika vlade. Meni, da je primerneje razpisati predčasne parlamentarne volitve. Ocenjuje, da bo do njih prišlo predvidoma v drugi polovici maja, so sporočili iz Pahorjevega urada.
Pogajanja o dvigu plač?
V šolskem sindikatu Sviz bodo verjetno zamrznili stavko. Po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja je namreč nadaljevanje brez partnerja, s katerim bi se pogajali, nesmiselno. Vodja koordinacije stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa medtem meni, da je kljub odstopu še mogoče zaključiti s pogajanji o stavkovnih zahtevah. Sklepanje stavkovnih sporazumov je po njegovem mnenju nekaj, kar bi lahko sodilo med tekoče posle vlade.
S tem se ne strinja pravnik Rajko Pirnat. Pravi namreč, da se vlada v tem času s sindikati lahko pogaja, zavez, ki bi obremenile proračun, pa ne more sprejeti.
Po Pirnatovih navedbah v okvir opravljanja tekočih poslov gotovo ne spada niti spreminjanje zakonov in predlaganje novih, v državnem zboru pa zakonodajni postopki tečejo, dokler ima državni zbor mandat.
