Ljubljana, torek, 25. september 2018, 11:08

Janez E. Rus: Spoved ni formalnost, ampak kraj srečanja z božjo ljubeznijo

Janez E. Rus
Foto © Rok Mihevc

"Spoved je nekaj lepega, intimnega, pristnega, posebnega, enkratnega in je doživetje božje ljubezni, ki si jo človek želi."

Spoved, greh in odpuščanje so bile teme, ki sta jih v februarski oddaji Globine, večer pred pepelnično sredo, izpostavila duhovnik Janez Rus in voditelj Blaž Lesnik. Glavno sporočilo je bilo, da je spoved kraj, kjer smemo izkusiti, da nas Bog s svojo ljubeznijo nikoli ne zapusti.

Zakrament spovedi je bil ključen v življenju našega sogovornika, Janeza Rusa, ki je, kot je dejal, pri 22 letih doživel najbolj intimen dotik Gospoda. »Ta izkušnja me je zelo zaznamovala, saj mi je dala dokaz, da to ni samo formalnost, ki jo imamo v Cerkvi, ampak je kraj srečanja z božjo ljubeznijo."

Božja ljubezen ne postavlja pogojev

Bistvo spovedi je srečanje z božjo ljubeznijo, ki ne postavlja pogojev. »Tudi apostolsko oznanilo, da je Jezus vstal od mrtvih in imamo kot sad odpuščanje grehov, je v središču oznanjevanja Cerkve. Če je to temeljno oznanilo, potem je za nas pomembno, da gremo skozi to izkušnjo. Če te izkušnje nimamo, nekaj manjka,« pravi Rus in še pojasni, da mora človek sam začutiti svoj greh.

»Odpuščeni so tvoji grehi«

Spoved v Svetem Pismu ni nikjer omenjena v smislu zakramenta, pravi Janez Rus. »Ker Sveto Pismo ni priročnik, ki bi v točkah razlagal kaj Cerkev počne. Imamo pa neke elemente, ki so ključni za razumevanje spovedi. To, da Jezus izrecno izreče, »odpuščeni so tvoji grehi«, to, da Jezus daje oblast apostolom in jih pošlje oznanjevat in tretji element, da Jezus da izrecno navodilo apostolom o spovedi, »komur grehe odpustite, so jim odpuščeni, komu jih zadržite, so jim zadržani«.« Torej imamo nastavke, ki nam pomagajo razumeti krščansko kulturo, ki je tudi v tem, da si grehe priznavamo in da v imenu Boga prejemamo odpuščanje.

Cerkev ne sili, ampak predlaga srečanje

Na vprašanje kaj odgovoriti človeku, ki pravi, da ni slab človek in ne čuti potrebe, da bi moral k spovedi, Rus odgovarja, da ni recepta oz. navodila, kaj mu reči. »Če ne čutiš, da bi se spovedal, se pravzaprav niti ne moreš, ker ne prepoznavaš svojega greha. Cerkev nobenega ne sili, tudi Jezus ni nikoli, predlaga pa srečanje z božjo ljubeznijo. Pomembno je, da v skrivnost spovedi vstopamo preko zgodbe, ne preko točk.« Zato Rus svetuje, da smo razumni in stvari lepo razložimo. »Da je božja ljubezen osebna in je namenjena vsakemu posamezniku brez razlike. Lahko sem prijatelj te osebno, za njo molim, ni pa treba deliti nauke, kaj je prav in kaj ne.«

Samo enkrat letno na kolena pred Gospodom?

Tudi za pogostost spovedi ni recepta, odgovarja naš gost. »Zdi se mi rizično, da bi rekel »vsak mesec, vsak teden«, saj mora vsak sam odkrivati kaj je njemu dobro. Kakšen interval spovedi je dober zanj, kaj odgovarja njegovi potrebi in situaciji.« Rus pojasnjuje, da so uvidi, ki jih ima krščanska praksa, a njemu se zdi enkrat letno premalo. »Premalo, da grem enkrat v letu na kolena pred Njim in mu priznam svoje napake. Nočem moralizirati, ampak za resen in zdrav odnos se mi zdi eno srečanje v letu zelo šibka stvar. S tako frekvenco spovedi je resnično težko napredovati.«


Janez Rus je postal duhovnik pred dobrimi 6 leti. Po treh letih kaplanovanja je pred skoraj 4 leti postal župnik v Blagovici in Šentožboltu, kasneje pa še odgovoren za mlade v Skupnosti Emanuel na področju Evrope. Teologijo je študiral v Ljubljani in v Bruslju. Pred vstopom v bogoslovje je v Ljubljani in Barceloni študiral kulturno antropologijo. Otroška in mladostna leta je večinoma preživel v Trbovljah, kjer je od vsega najrajši razvijal ljubezen do gledališča. Slednjega nikoli ni prepoznaval kot svoje življenjsko poslanstvo, pač pa izkušnjo uprizarjanja z veseljem vpleta v duhovniško službo.

Oddajo je pripravil in vodil Blaž Lesnik.


Ne spreglejte: