Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

Kulturni praznik s slovenskimi popevkami

Oddaje | 10.02.2018, 09:12 Matjaž Merljak

Praznični večer smo v oddaji Ob radijskem ognjišču, v kateri vsak četrtek zvečer predvajamo evergrine, povsem posvetili slovenskim popevkam. Te so, sploh tiste, ki so bile predstavljene na istoimenskem festivalu, pomembno prispevale k trdnosti temelja jezik-kultura, ki je pripomogel, da smo Slovenci leta 1991 dobili svojo lastno državo.

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, nas je vedno povezoval in združeval. Jezik in kultura sta nas ohranjala skozi stoletja in v času, ko smo živeli v Jugoslaviji, smo imeli Slovenci svoj festival popevk. Ta je v državi, kjer je bil prevladujoči srbohrvaški jezik, slovenskim piscem omogočal, da so pisali pesmi v maternem jeziku, ljudje pa so se z njimi lahko povsem poistovetili. K temu so ogromno dodali odlični skladatelji ter izvajalci, pevke in pevci.

Kot piše Vladimir Frantar v knjigi Enkrat še zapoj ... se slovenske popevke niso rodile šele z istoimenskim festivalom, ki se je začel leta 1962. Slovenske pesmi so bile močno zastopane že na festivalu jugoslovanske zabavne glasbe v Opatiji, ki se je začel leta 1958. Prvo leto so izvedli osemnajst popevk, med njimi tudi eno slovensko, Vozi me vlak Jožeta Privška (glasba) in Aleksandra Skaleta (besedilo). Zapeli sta jo Marjana Deržaj in Beti Jurkovič. Prijetna pesem je bila nagrajena in je kljub slovenskemu besedilu postala popularna v vsej Jugoslaviji. Pesem smo slišali tudi v oddaji, in sicer v izvedbi Marjane Deržaj.

Na drugem festivalu leta 1959 so bile tri slovenske popevke: Cesta bela (Aleksander Skale, Jože Privšek), ki sta jo zapeli Jelka Cvetežar in Marjana Deržaj (prvo smo v oddaji tudi slišali) in Prišla je pomlad in Spomin (Lev Svetek, Vladimir Stiasny), ki sta ju zapeli Marjana Deržaj in Beti Jurkovič (to smo tudi slišali). Največ naših pesmi je bilo leta 1960, kar pet med dvajsetimi, žal pa ni bilo nobene nagrade.

Že pred rojstvom festivala Slovenska popevka pa so slovenski avtorji sodelovali na natečajih za Pesem Evrovizije, ki jo je organizirala Jugoslovanska Radiotelevizija. Leta 1961 in 1962 sta zmagali Privškovi skladbi Neke davne zvezde in Ne pali svetla u sumrak s srbskima besediloma. Dobro opaženi sta ostali Črni klavir Mojmirja Sepeta v odlični izvedbi Jelke Cvetežar (kar smo v oddaji tudi slišali). Seveda pa so slovenske popevke nastajale tudi izven festivalskih okvirov. Po navedbi Vladimirja Frantarja je gotovo tovrstna najboljša Privškova Nocoj na besedilo Leva Svetka, ki so jo z različnimi orkestri in v različnih aranžmajih zapele in posnele štiri pevke: Zlata Ognjanovič, Beti Jurkovič, Marjana Deržaj in Majda Sepe. To pesem bil lahko označili kot slovenski evergrin, čeprav je danes skoraj pozabljena in jo redko slišimo. No, vi ste ji lahko prisluhnili v izvedbi Marjane Deržaj.

 

Po letu 1960, ko so cveteli festivali zabavne glasbe v nekdanji Jugoslaviji, slovenskih popevk pa na njih niso izvajali, so bile dobre možnosti za nastanek lastnega festivala. Nekaj mladih ljubiteljev in poznavalcev zabavne glasbe se je odločilo organizirati lastni festival. Za kraj so izbrali turistični biser Bled, kjer je bila leta 1961 za potrebe šahovskega prvenstva zgrajena festivalna dvorana in tam je v prvi polovici maja leta 1962 potekala prva Slovenska popevka. Nastopilo je deset pevcev. Prvo nagrado občinstva je dobila Mandolina Vladimira Stiasnya in Leva Svetka v izvedbi Beti Jurkovič in Staneta Mancinija (slednjega smo tudi slišali), nagrado za besedilo pa je dobil Gregor Strniša za pesem Zemlja pleše, ki sta jo zapela Majda Sepe in Nino Robič (slednjega smo tudi slišali).

Nato smo se sprehodili skoz naslednje festivale (do leta 1978) in predvajali nagrajene oz. zelo opažene pesmi. Tu je seznam vsem pesmi v oddaji in časovnica predvajanja, da boste jih boste v posnetku (na vrhu strani) lažje našli.

20:01 ANDREJ ŠIFRER - NEIZTROHNJENO SRCE (pesem Franceta Prešerna)

20:08 MARJANA DERŽAJ - VOZI ME VLAK V DALJAVE (Opatija 1958)

20:11 JELKA CVETEŽAR - CESTA BELA (Opatija 1959)

20:14 BETI JURKOVIČ - SPOMIN (Opatija 1959)

20:20 JELKA CVETEŽAR - ČRNI KLAVIR

20:23 MARJANA DERŽAJ - NOCOJ

20:28 STANE MANCINI - MANDOLINA (Slovenska popevka 1962)

20:32 NINO ROBIĆ - ZEMLJA PLEŠE (Slovenska popevka 1962)

20:35 LADO LESKOVAR - MALOKDAJ SE SREČAVA (Slovenska popevka 1963)

20:38 BETI JURKOVIČ - POLETNA NOČ (Slovenska popevka 1964)

20:42 IRENA KOHONT - ŠEL SI MIMO (Slovenska popevka 1965)

20:46 MARJANA DERŽAJ - PLES OBLAKOV (Slovenska popevka 1966)

20:49 ELDA VILER - VZAMEŠ ME V ROKE (Slovenska popevka 1967)

20:54 BELE VRANE - PRESENEČENJA (Slovenska popevka 1968)

20:56 ELDA VILER - ZLATI PRAH IMAŠ V OČEH (Slovenska popevka 1969)

20:59 EDVIN FLISER - SOLZA KI JE NE PRODAM (Slovenska popevka 1970)

21:03 OTO PESTNER - TRIDESET LET (Slovenska popevka 1971)

21:06 MAJDA SEPE - MED ISKRENIMI LJUDMI (Slovenska popevka 1972)

21:10 TATJANA GROS - ZATO SEM NORO TE LJUBILA (Slovenska popevka 1973)

21:14 MAJDA SEPE - USPAVANKA ZA MRTVE VAGABUNDE (Slovenska popevka 1974)

21:18 ELDA VILER - VRAČAM SE (Slovenska popevka 1975)

21:21 DITKA HABERL - SAMO NASMEH JE BOLJ GRENAK (Slovenska popevka 1976)

21:25 ALEKSANDER MEŽEK - ZOPET DOMA (Slovenska popevka 1977)

21:28 JANKO ROPRET - MOJE ORGLICE (Slovenska popevka 1978)

(vir: Vladmir Frantar, Enkrat še zapoj ..., Celjska Mohorjeva duržba, 2012)

Oddaje, Kultura
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.