Ljubljana, sobota, 18. avgust 2018, 21:49

Slovenska in srbska vlada na skupni seji za krepitev sodelovanja

Predsedniška palača
Foto © Urad predsednika RS; Daniel Novakovič/STA

Slovenska in srbska vlada sta se na Brdu pri Kranju sestali na četrti skupni seji, ki sta jo vodila premierja Slovenije in Srbije, Miro Cerar in Ana Brnabić. Prisotni so se govorili o sodelovanju med državama, pregledali uresničevanje dogovorov in se zavzeli za poglobitev sodelovanja. Po seji vlade se je na gospodarski zbornici začel še gospodarski forum, ki se ga je udeležilo več kot 170 predstavnikov slovenskih in srbskih podjetij.

V ospredju skupne seje obeh vlad je bilo sodelovanje med državama na številnih področjih. Premierja sta gospodarske odnose označila kot odlične, saj je lani gospodarska menjava, ki konstantno narašča, dosegla rekordne skoraj 1,3 milijarde evrov, pri tem pa sta poudarila tudi pomen obojestranskih naložb. Premier Cerar je dejal, da so odprte še številne priložnosti za krepitev sodelovanja na več področjih, tudi turizma, varovanja okolja in energetike. Konstruktivno se tudi dogovarjajo o skupnih nastopih na tretjih trgih, med drugim na Kitajskem, pa je dodala premierka Brnabićeva.

Srbska premierka je Slovenijo podprla tudi v zvezi z arbitražno razsodbo. Poudarila je, da je mednarodno pravo treba spoštovati. Ob tem pa dodala, da omenjeni spor in nepriznavanje arbitraže dodatno zapleta odprta vprašanja meja na Zahodnem Balkanu. »Srbija ima interes, da je temelj stabilnosti v regiji, smo država, ki se bo vedno trudila za stabilnost, ki bo pokazala fleksibilnost in toleranco v tem kompleksnem okolju,« je dejala Branbićeva.

Srbska premierka je poudarila tudi pomoč Slovenije Srbiji pri evropskih integracijah. »Imamo odlične politične in gospodarske odnose. In delali bomo na tem, da bodo v prihodnosti še boljši. Naše prijateljstvo s Slovenijo nam je pomembno, in to ne samo kot prijateljstvo med dvema narodoma, ampak je za Srbijo pomembno tudi v procesu politične integracije.« Premier Cerar je poudaril, da je Srbija na pravi poti in da so vidni rezultati dela vlade v Beogradu. Ponovil je, da bo Slovenija še naprej trdno podpirala evropsko perspektivo Srbije, v kateri vidi garant stabilnosti na Zahodnem Balkanu.

Nasledstveno vprašanje še ni rešeno

Med Slovenijo in Srbijo sicer ostaja odprto vprašanje v zvezi z uresničevanjem sporazuma o nasledstvu. Vladi sta sicer dosegli pomemben dogovor, da bo nadaljevala delo mešana komisija v sklopu nasledstva in da bodo ustanovili dve podskupini na področju kulturne dediščine in arhivov. Cerar je v zvezi s kulturno dediščino dejal, da si Slovenija želi predvsem originale 18 slovenskih filmov, ki so v Beogradu, med njimi Kekca in Jaro gospodo. Srbija pa želi zbirko Titovih avtomobilov, ki je v Tehniškem muzeju Slovenije, češ da jih je Sloveniji posodila za pet let. Premierka meni, da se bodo glede tega lahko dogovorili. Slovenija zahtevka Srbije za vrnitev teh vozil še ni dobila, so pa štirje od skupno 15 slovenski, ostali pa so bili v zvezni lasti, tako da glede izvora ne izpolnjujejo pogoja kulturne dediščine.

Ob skupni seji vlade tudi gospodarski forum

Vladi sta ob robu seje podpisali tudi sporazum o zaposlovanju državljanov Srbije v Sloveniji, ki po navedbah vlade sodi v proaktivno načrtovanje dolgoročnega zagotavljanja potreb po ustrezni delovni sili glede na potrebe našega gospodarstva. Slovenija ima podoben sporazum sklenjen že z Bosno in Hercegovino.

Srbsko premierko in ministre so spremljali tudi številni gospodarstveniki. Podjetniki obeh držav so se srečali na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so na panelih in bilateralnih sestankih izmenjali mnenja in predloge.

Zbrane sta nagovorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in predsednik Privredne komore Srbije Marko Čadež. Poudarila sta dobre odnose med državama ter intenzivno in razvejeno gospodarsko sodelovanje. Na dobro poslovno okolje obeh držav pa je opozoril direktor poslovanja s ključnimi komitenti v NLB Andrej Lasič, ki je poudaril predvsem konstantno in stabilno rast ter zniževanje javnega dolga. Med investicijami je kot zelo pomembne navedel predvsem tiste na področju gradbeništva in v javno infrastrukturo, kot je posodobitev železniškega omrežja.

Bančni sistem je v Sloveniji stabilen, kreditiranje podjetij je znova oživelo, ob tem pa se je zmanjšal delež slabih posojil. Zelo podobne so razmere v srbskem bančnem sistemu, je povedal.

Gospodarstveniki so sicer sodelovali v petih ločenih panelih, na katerih so razpravljali o digitalizaciji, okolju, turizmu, pogojih za startupe ter elektro in kovinski industriji. Udeležili so se jih tudi nekateri ministri obeh držav.


Ne spreglejte: