Ljubljana, petek, 18. januar 2019, 00:18

Po čem je sreča?

Mesec januar je že kar dobro razprl svoja krila. Še včeraj smo si voščili srečo v novem letu, čas pa je do danes že pozobal skoraj 1/24 tega novega leta. Kako kaj novoletni sklepi in izzivi? Kako kaj sreča? Rezultati decembrskega Ogledala Slovenije, raziskave, ki jo izvaja Valicon, je pokazala, da smo Slovenci zdaj srečnejši in bolj optimistični, kot smo bili v letih gospodarsko finančne krize (najnižje smo bili decembra 2016).


Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.


Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

V prvem aktu opere Seviljski brivec ena od najlepših arij »La calunnia è un venticello« opisuje obrekovanje kot nežen veterček, ki se na koncu metaforično vedno spremeni v močan topovski strel: »Come un colpo di cannone!«. Gioachino Rossini je navdih za opero našel v istoimenski komediji francoskega tajnega agenta in pisatelja Pierra Beaumarchaisa, v kateri je avtor napisal »Calomniez, calomniez, il en restera toujours quelque chose!«, kar v slovenskem prevodu pomeni: »Obrekujte, obrekujte, na koncu bo le nekaj ostalo!«


Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo …

Družbena tranzicija traja določen čas. V nekaterih državah 25 let, v drugih 50 let in več. Ta čas je v veliki meri odvisen od strukture, ki ta postopek zavira tiho, vendar odločno in z močnimi vzvodi, saj z novo ureditvijo pridejo spremembe, ki zmanjšujejo njeno moč. Navadno ji pri tem pomagajo tudi tisti privilegiranci, ki so v prejšnji ureditvi zaradi zvestobe sistemu živeli bolje kot večina ljudi. Mnogo bolj pa na hitrost tranzicije vpliva sposobnost naroda, da prepozna takšna prikrita dejanja politične elite in krike privilegirancev po ustavitvi oz. kar obrnitvi tega procesa. Takšnih dejanj ni težko prepoznati, saj iz vrednostnega sistema družbe dobesedno štrlijo.


Zgledi sprave

Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Vse tri je močno zaznamovala druga svetovna vojna. Če želimo vedeti kako, se moramo vrniti v polpreteklo zgodovino. Je možno biti usmerjen v prihodnost in se ozirati nazaj v preteklost? Na levici, ki nam trenutno vlada, bi rekli, da ne. Zato sem bil nadvse presenečen, da predsednik druge največje vladne stranke Dejan Židan ugotavlja, da si ljudje želijo slišati, da niso pozabljene vrednote, ki so nam jih priborili slovenski partizani in partizanke. Povsem razumljivo, saj je njegova stranka zakoreninjena v komunistični partiji.


Božja ljubezen se je učlovečila za nas

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3,16)


Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?

Novo leto je čas za novoletne zaobljube. A o teh sem pisala že lani. In če pogledam nazaj, je osebni rezultat na določenih področjih precej klavrn. Zato bom letos raje govorila o izzivih, čeprav, priznam, je to veliko bolj nedoločno.


Zastava?

Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo? Vprašanje, ki ga slišimo vsaj dvakrat na leto – ob obletnici plebiscitarne odločitve Slovencev za samostojno državo ter ob praznovanju obletnice razglasitve samostojne Slovenije. Nekateri pokimamo, drugi si zaprisežejo, da naslednjič res ne bodo spet pozabili, tretji brezbrižno skomignejo z rameni, pri četrtih se morda vsuje plaz besed o tem, da se za tako državo, kot jo imamo danes, pred 28 leti niso borili. So tudi taki, ki jim gre to vprašanje preprosto na samo živce v stilu »kot da se odnos do države meri samo po tem ali si izobesil zastavo ali ne«. Mimogrede odgovor tem slednjim – tisto, kar imaš rad, na kar si ponosen, rad pokažeš. Vse ostalo je samo izgovor.


Praznični komentar ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Na današnji dan pred 28. leti smo imeli v takratni Skupščini RS slovesno razglasitev rezultatov plebiscita za samostojno Slovenijo. »Jugoslavije ni več, sedaj je tu Slovenija,« so bile besede dr. Jožeta Pučnika, ki so odmevale na dan, ko smo se enoglasno odločili, da želimo živeti v samostojni in neodvisni Sloveniji. Danes, 28. let po tem dogodku, se šele lahko zavedamo, kaj smo tedaj zares velikega naredili.


Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv?

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari.


Novejše novice | Starejše novice