Slavi KoširSlavi Košir
Andrej JermanAndrej Jerman

Cankar v stripu

Slovenija | 11.01.2018, 18:00 Nataša Ličen

Cankar v stripu je projekt, ki je združil več avtorjev. Ideja o Cankarjevih delih, izdanih v subverzivni (prevratni) formi, kot je strip in v njem združiti vrhunske avtorje, kot so Boštjan Gorenc - Pižama, Žiga X Gombač, Andrej Rozman Roza in ilustratorje, kot so Tanja Komadina, Damijan Stepančič in Igor Šinkovec, je nastala z ambicijo poskusa vnovične vzpostavitve odnosa do Cankarja in njegove dediščine, ne v simbolnem, ampak v dejanskem smislu, da se vrnemo k branju njegovih del.

Zgoraj našteti ustvarjalci združujejo moči, da bi bralcem na sodoben, kritičen, raziskovalen in provokativen način približali literarni opus Ivana Cankarja. Pred dvema letoma je minilo 140 let od rojstva velikega literata, letos pa mineva sto let od njegove smrti. Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta premlevala Hlapce in ustvarila strip: HLAPCI ko angeli omagajo. Boštjan Gorenc - Pižama in Tanja Komadina sta pretresala Moje življenje ter spisala in izrisala Moj lajf. Žiga X Gombač in Igor Šinkovec sta pravičniško premišljevala Hlapca Jerneja in njegovo pravico ter ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica.

Kako se je pri avtorju Boštjanu Gorencu – Pižami v času nastajanju stripa spreminjal odnos do Cankarja: 

Boštjan Gorenc -Pižama: »V teku ustvarjanja stripa sem s pomočjo ekskurzij (bili smo na Cankarjevini na Klancu, v Vrhniškem muzeju, v NUK-u, kjer smo gledali Cankarjeve rokopise, … ) v veliko večji polnosti spoznal Cankarja kot osebo. Moram priznati, da čeprav sem mislil, da kar nekaj vem o njem, sem spoznal, da je bilo to znanje dokaj površinsko. Vse bolj me je integriral. Spraševal sem se, ali si sploh drznem vzpostaviti dialog z njim. Potem sem se odločil za bolj ali manj znane zgodbe, ki jih morajo mladi brati v šolah. Aktualiziral sem nekoliko dogajanje in vanj vpeljal nekatere kratke epizode, kot podobe iz sanj, kjer sem se spustil s »ketne« s tem svojim parodičnim stilom, ki ga imam tako rad. Upam, da bo zaradi tega stripa pri otrocih, ki bodo brali Cankarjeva dela, kakšna travma manj.«

Poustvarjalci Cankarjevega teksta Boštjan Gorenc - Pižama, Žiga Gombač in Andrej Rozman Roza
Poustvarjalci Cankarjevega teksta Boštjan Gorenc - Pižama, Žiga Gombač in Andrej Rozman Roza © ARO

Tanja Komadina, ilustratorka: "Na začetku sem se bala sodelovanja, ker sva si karakterno s Pižamo precej različna, po nekaj srečanjih in pogovorih o scenariju pa sem ugotovila, da je to prednost, ker se v tem dopolnjujeva. To je moj prvi strip. Pižama je vnesel humor, jaz pa sem želela Cankarja ujeti kot resničnega dečka. Najtežji del moje naloge je bil z mimiko in telesno govorico najbolj jasno izraziti čustvene elemente.«

Omenjeni stripi so za neko običajno stripovsko formo precej obsežni. Zakaj strip? Ker je strip medij, ki dopušča veliko svobode pri interpretiranju in umeščanju nekega dela v širše kontekste: zgodovinske, kulturne, politične. In ker je strip prav tako subverzivna forma, kot je bilo pred več kot sto leti subverzivno Cankarjevo ustvarjanje. Komunikativnost, aktualnost in povezovanje besede in podobe bodo bralce pritegnili k branju in premisleku močnih Cankarjevih sporočil.

Ilustratorji Tanja Komadina, Damjan Stepančič in Igor Šinkovec
Ilustratorji Tanja Komadina, Damjan Stepančič in Igor Šinkovec © ARO

Morda marsikdo ne ve, da je bil Ivan Cankar tudi zelo zanimiv risar. Igor Šinkovec, ilustrator: »Naslovnica je spontani preblisk. V notranjih ilustracijah se nisem zgledoval po Cankarjevi risbi, je pa najbrž, že zaradi same tehnike, videti, kot bi se, a se je to zgodilo bolj spontano, ne da bi šel v to zavestno. Tako dolgih stripov še nisem risal.«

Cankar v stripu je osrednji knjižni poklon našemu največjemu pisatelju v »Cankarjevem letu 2018«, ko obeležujemo 100 let od njegove smrti. Obletnica je priložnost, da se današnjemu bralcu na sodoben, komunikativen in dinamičen način približa Cankarjevo delo. Mnogi so prepričani, da je še danes presenetljivo aktualno in navdihujoče tudi za sedanje generacije.

Vpogled med strani stripa
Vpogled med strani stripa © ARO

Kako je sprejel idejo o poustvarjanju Cankarjevega hlapca Jerneja Žiga X Gombač: »Naložena nam je bila velika odgovornost, saj vsi vemo, kaj pomeni Cankar v našem prostoru. Kot poustvarjalci moramo vedeti, s katerega kota se ga bomo lotili. Cankar uspe krivico prikazati v sto obrazih. Bralce bi rad navdušil, jim predstavil, kako Cankar lahko deluje tudi v praksi

Cankar je v dejanski slovenski zavesti najbolj živel in živi še danes v gledališču. Hlapci predstavljajo poseben izziv. Kako se je obsežnega dela za strip lotil Andrej Rozman Roza: »V Cankarjevem času se učiteljice še niso smele poročiti, ženske niso imele volilne pravice. To se mi je zdela zanimiva zgodovinska okoliščina. Hlapci so presek, akupunkturna točka Cankarja. Župančič je rekel, da je Cankar strup, očitali so mu pesimizem, seveda se je Cankar branil in gnev nad tem narodom najbolj direktno in jasno izliv skozi Hlapce. Cankar benti, da narod nima pokončnosti, da mu ni mar za kulturo in tako naprej. Osnovni namen stripa je spoznati Cankarjev tekst. Strip je namreč forma skozi katero bralcu lahko na prijazen način podamo dramske tekste. Cankar je simptom tistega časa in slovenskega pogleda na same sebe. Tisti čas so Slovenci potrebovali enega visokega umetnika, ki je zaslovel že na Dunaju, v Ljubljano je prišel kot zvezda. Cankar se je boril za vse umetnike, saj je videl kako je slovenska politika in gospodarstvo za njim, potrebovala umetnike za gradnjo ekonomskega in političnega vrtička. Cankar je narodu izstavil račun v obliki ostrih besed, ki so včasih morda preostre. Cankarju ne moremo uteč. Frustracijo nesporazuma med družbo in umetniki imamo v Sloveniji še vedno. Pred tem klancem se ne da pobegniti.«

Cankar v stripu
Cankar v stripu © ARO

Damjan Stepančič: »Želel sem izraziti osebni pristop do hlapcev. V stripu se da zelo dobro ponazoriti frustracije, šibke točke, fiksne ideje, fantazme in vse živo. To sem skušal narediti maksimalno, da bi se oddaljil od teatralne upodobitve Hlapcev. Strip je lahko zelo angažiran, zelo je podtalen in Hlapci kot bi bili pisani za strip, morda bolj kot za gledališče. V mediju kakršen je strip je možnost povedati stvari tako kot stojijo, brez da bi jih zamegljevali ali prestavili v daljno prihodnost.«

Cankar v stripu je vznemirljiv knjižni projekt treh vrhunskih slovenskih avtorjev in treh ilustratorjev. Tri stripovske knjige ponujajo mogočo refleksijo tega, kako nas lahko Cankar nagovarja tukaj in zdaj. Sklop treh knjig, stripov, je dosegel dober odmev, saj jih je v kompletu že v prednaročilih naročilo veliko bralcev in navdušencev. Cankar znova prihaja v slovenske domove.

V sklopu projekta Cankar v stripu so vsi letniki srednjih šol v tem šolskem letu 2017/18 povabljeni k nacionalnemu projektu Črtice, v sklopu katerega imajo učenci priložnost razviti svoj odnos do Cankarja v eni izmed umetniških zvrsti.

Ivan Cankar
Ivan Cankar © ARO

Slovenija, Oddaje
Jožica Ličen (photo: ARO) Jožica Ličen (photo: ARO)

Po večno plačilo k Bogu odšla Jožica Ličen

Na tiho nedeljo je odšla po zasluženo plačilo k Bogu dolgoletna sodelavka in ravnateljica Škofijske Karitas Koper, Jožica Ličen. Poznali smo jo kot neutrudno prostovoljko, ki je desetletja z vsemi ...

Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc) Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc)

Federico Potočnik: Stavka je nujna

Stavka na pobudo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se vleče že dva meseca, a rešitve še ni na vidiku. Eden od tistih, ki stavkajo, je tudi infektolog dr. Federico V. Potočnik, ...

Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: ) Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: )

Bela zastava ni ponižujoča predaja

Po dveh letih vojne v Ukrajini, ki je terjala na obeh straneh preveč smrti, je poziv papeža Frančiška k pogajanjem več kot na mestu. A nekateri odzivi so bili ob besedi »bela zastava« burni, ...

Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc) Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc)

Iz istega gnezda odleteli na različna področja

Pred začetkom tedna katoliškega šolstva smo se v Kolokviju pogovarjali z nekdanjimi dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod ...

Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc) Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc)

Molitev je utrip, ki daje moji duši življenje #video

Osrednje misijonske govore v sklopu 19. Radijskega misijona pripravlja kapucin br. Štefan Kožuh. Nastajajo v krajih svetega Frančiška Asiškega. Prvi nagovor je nastal v Celicah pri Cortoni, ...