Ljubljana, ponedeljek, 22. oktober 2018, 13:09

Nespametne device po slovensko

Od osamosvojitve je minilo že četrt stoletja, a dobro se še spominjamo, kako so takrat ljudje hlastno spremljali dogajanje. Ne samo osamosvajanje, vojno in druge najbolj izstopajoče dogodke. Mimogrede so ti znali našteti celoten ministrski zbor in poznali so mnoge poslance, čeprav jih je bilo takrat skoraj 250. To zanimanje je bilo povezano z občutkom, da je mlada država v pretežno dobrih rokah, da dihamo svoboden zrak, da se končno oddaljujemo od nasilnega časa in od trepetanja, če bomo prišli do najosnovnejših stvari za življenje. Spominjamo se tudi nadaljevanja, kako je tisto zanimanje ob levičarskih vladah kopnelo in zopet nekoliko vzbrstelo, kadarkoli je imela pomladna stran omembe vredno moč. Od leta 2013 pa smo priče samo vse večjemu mrtvilu.


Zmečimo kamenje

Včeraj, ko sem pripravljal komentar, smo pri bogoslužju brali evangeljski odlomek po Luku, ki govori o grešnici, ki je prišla v farizejevo hišo k Jezusu in mu izkazala izjemno pozornost. Jezus jo na koncu nagovori z znanimi besedami: »Tvoja vera te je rešila pojdi v miru«.


Kako spraviti dva litra vode v litrsko steklenico?

Človek bi pričakoval, da vsak ve, da dveh litrov vode ne moreš spraviti v litrsko steklenico, toda včasih se zdi, da mnogi od nas tega preprostega dejstva ne razumejo.


Saj nisem tako mislil

Navajeni smo bili, da se je pri nas doma dosledno govorila resnica, v pogovoru pa se je uporabljalo le očitna in preverljiva dejstva. Ne spomnim se, da bi otroci kdaj zalotili starše, da bi se nam lagali ali sfrizirali resnico, če tudi je bila neprijetna. Zato je bilo doma kdaj pa kdaj tudi malo panike, saj smo se venomer morali soočiti z življenjem, kakršno je bilo, mnogokrat zaradi lastne neumnosti in neodgovornosti tudi z izgubami. In kot smo rekli: pojesti je bilo treba tudi prismojene žgance. Zelo neprijetno.


Kolikokrat na teden k verouku?

Z mesecem septembrom se je zaključil čas brezskrbnih počitniških dni, začelo se je novo šolsko leto. Tudi življenje v naših družinah se je znova utirilo v stare ritme. Izpopolnjujemo urnike obveznosti in različnih dejavnosti. Marsikdo se je znašel na točki preloma, ali jo bo njegov otrok še obiskoval ali bo zaradi vse večjih zahtev naredil piko in končal z udeležbo. Ob tem si mislim, hvala Bogu, da župniki niso trenerji.


Slovenci bomo, tako kot sam Marjan Šarec, v naslednji letih živeli ponovno razklani in ujeti v demagoški boj

Najučinkovitejši sistem za zagotavljanje miru med socialnimi skupinami naj bi predstavljale države. So sredstvo za delujoč kompromis.


Naša vzgojna katastrofa

Pred nami je začetek novega šolskega leta. Zato je potrebno reči nekaj besed na račun izrivanja vzgoje iz slovenske šole. Naša šola je lep primer tako imenovanega industrijskega modela šole. Značilno zanj je troje: prvo – v čim krajšem času strpati v glave učencev čim več podatkov, številk, formul in druge učne snovi; drugo – spodbujanje učencev k učenju v glavnem s pomočjo ocen in točk, ne pa s podžiganjem njihove žive radovednosti in tretje – zanemarjanje vzgojne naloge šole.


Šola brez glave

Slovenski šolski sistem je več kot dvajset let zaznamovan z Gabrovo ideološko reformo, ki je nihče ne upa resno odpraviti, ker je dejansko sivi stric slovenskega šolstva še vedno Gaber in druščina.


Razčlovečiti človeka in odnose?

September je spet tu. Zdi se, da smo še včeraj hodili naokrog lahkotno poletno, z mislimi večinoma pri počitniških doživetjih. Šolsko in katehetsko leto spremeni dnevni tok tudi tistim, ki doma nimajo šoloobveznih. September je vsako leto znova pač mesec sprememb. Težko je izpustiti iz rok počitnice.


Različni vatli tožilstva pri dr. Kendi in dr. Strehovcu

"Mnogo dobrega smo opustili in slabega storili" ob rojstvu Republike Slovenije, ker v pravosodju nismo opravili prepotrebnega reza med totalitarnim in demokratičnim sodstvom. Državljani namreč še kako čutimo, da je enakost pred zakonom v naši državi le na papirju. Povsem nemočni smo se sprijaznili s stanjem, kakršno je. Le v anketah je še moč zaznati nezadovoljstvo in nezaupanje v pravosodje.


Novejše novice | Starejše novice