Ljubljana, petek, 20. julij 2018, 07:05

Jaklič: Ustavni sodnik lahko svoja že objavljena ločena mnenja komentira tudi v javnosti

0:00
0:00
ddr. Klemen Jaklič
Foto © ARO

Še zadnjič v letu 2017 smo v oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. V prvem delu je spregovoril o svobodi izražanja ustavnih sodnikov ter o nekaterih ločenih odklonilnih mnenjih, v zadnjem delu pa je sledil pogovor z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, ki je bil nedavno žrtev nasilja ob vstopu v sodno stavbo.

Uvodoma je ddr. Jaklič komentiral zadnje polemike o njegovem sodelovanju v naših oddajah in o objavljanju svojih ločenih mnenj v javnosti. Zdi se, kot da bi nekateri radi utišali svobodo izražanja, je uvodoma spomnil voditelj oddaje. "Objavljanje ločenih mnenj morda koga res moti, ampak če je tako, to seveda ni prav. Pri že objavljenih odločitvah in ločenih mnenjih gre namreč za informacije javnega značaja in če se jih razširja, da jih javnost v resnici spoznava, je to v demokratični družbi samo pozitivno," je dejal.

V demokraciji je to dobrodošlo in celo zaželeno, da se z različnimi mnenji seznani čim več ljudi, poudarja sogovornik. "V demokratičnem sistemu sodišča sodijo v imenu ljudi in so predstavniki ljudi. Velja, da so ljudje poslednji avtorji zakonodaje in sodnih odločb. Sodišče izvira od ljudi, obenem pa so ljudje tudi naslovniki teh istih sodišč. Zato morajo biti v demokraciji odločitve čim bolj javne in čimbolj argumentirane."

Kje se svoboda izražanja za ustavnega sodnika ustavi,je zelo jasno, pravi ddr. Jaklič. "O konkretnih primerih, ki še niso odločeni, ustavni sodniki ne smejo govoriti. Kot tudi ne o primerih, ki bi pred ustavno sodišče lahko šele prišli. O odločitvah in ločenih mnenjih, ki so že javna, pa argumente lahko sodnik kadarkoli ponovi v javnosti. Tudi sama metoda objave no pomembna in je vseeno po kateri poti to stori. Ustavni sodnik lahko govori v nekem intervjuju, bodisi v tiskanih medijih, na televiziji, lahko sam napiše članek ali pa bistvo svojega že objavljenega mnenja ponovno objavi na družbenem omrežju." Ob tem ddr. Jaklič pojasnjuje, da je pristna kritična ocena celo dolžnost neodvisnega ustavnega sodnika, sploh če je temeljito argumentirana, saj s tem sodišče kot tako sili k bolj kvalitetno opravljenemu delu, po drugi strani pa je sodnik prisegel, da bo sodi po ustavi in svoji vesti in je svojo odločitev pritožnikom in javnosti dolžan razložiti. "Da se spustijo sodniki globlje v svoje misli in da odločitev postane še bolj kvalitetna. In da javnost, v imenu katere ustavno sodišče razsoja, to spremlja, se mi zdi naravnost fantastično."

Nato je ddr. Jaklič komentiral svoji odklonili ločeni mnenji z naslovom "Ustavno nedopustnim nadomeščanjem strokovnega mnenja izvedenca s sodnikovim lastnim občutkom" in "Videz nepristranskosti sojenja – kdaj o tem (ne) presojati?"

O obsodbi bolnika z Aspergerjevim sindromom je Jaklič podal ločeno mnenje zaradi nasprotnega, neodgovorjenega zadržka specialistke medicinske stroke s tega področja. "Prejšnji izvedenci, ki naj ne bi bili izvedenci za Aspergerjev sindrom, se niso ukvarjali s njeno ključno trditvijo, ki je pritožnika razbremenila odgovornosti, obe sodišči pa nanjo prav tako sploh nista odgovorili; zadovoljili sta se s pavšalnimi splošnimi navedbami, ki se konkretne trditve ne tičejo. Glede na to, da sodniki niso specializirani poznavalci Aspergerjevega sindroma pa na to trditev tudi ne bi in niso mogli odgovoriti. Tudi sam kot pravnik ocene izvedenca specialista za Aspergerjev sindrom (ki bi ga sodišče glede na tako ključno trditev specialistke moralo zaprositi za mnenje) ne morem nadomestiti s svojo. Če bi to vseeno storil, morda zgolj na podlagi občutka, bi ravnal arbitrarno, proti svoji vesti in prisegi, da bom sodil po pravu in ne čem drugem, npr. občutku. Ker na seji te navedbe, kljub temu, da so bile izrecno izpostavljene, niso bile argumentirano zavržene, sklepa ne morem podpreti," piše v ločenem mnenju Jaklič.

V drugem primeru o kršitvi videza nepristranskosti je Jaklič dejal, da bi ustavno pritožbo za spremembo od večine sprejel v obravnavo. Več pa preberite v ločenem mnenju.

Zobec o dogodku na vrhovnem sodišču

Na vrhovnem sodišču je v začetku prejšnjega tedna prišlo do resnega in nezaslišanega incidenta. Policist je napadel vrhovnega sodnika Jana Zobca, uporabil prisilna sredstva in ga vlekel proti vhodu v sodno stavbo. Sodnik Zobec je za Radio Ognjišče dejal, da je šlo za ponižujoče dejanje, ki pa po svoje kaže na to, kako bi sodniki mogli biti "upogljivi".

Vrhovni sodnik Zobec je za naš radio podobno opisal incident. Dejal je, da ga je policist med dvigalom in stopniščem napadel, ga trdo prijel za nadlaket, ga pri tem tudi verbalno poniževal in žalil ter ga odvlekel proti vhodu v sodno stavbo - vse samo zato, ker ni ponižno vstopil in se podvrgel natančnemu osebnemu pregledu, ampak je odločno zakorakal proti dvigalu. V rokah je držal ključ svoje sobe, jim ga ob vstopanju pokazal in povedal, kdo je.

Sodnik Zobec je nadaljeval, da se zgodi kaj takega in to v prostorih vrhovnega sodišča, je nekaj, kar vzame sapo - ne samo, da česa podobnega nikoli v življenju ni doživel, pa je star že 63 let in ima izkušnje tudi iz prejšnjega, nedemokratičnega režima, tudi nikoli ne bi niti pomisli, da je to kjerkoli mogoče, kaj šele v državi, utemeljeni na vladavini prava.


Ne spreglejte: