Filmi s krščansko vsebino
Slovenija | 15.12.2017, 07:57 Marta Jerebič
Danes ljudi navdušiti za branje knjig je skoraj prava umetnost, raje si pogledamo kakšen dober film. A imamo tudi tu pogosto občutek, da filmska industrija sploh ne dela več dobrih filmov, vsaj ne tistih z neko vsebino. To nišo so izkoristila produkcija podjetja, ki so na trg poslala filme s krščansko vsebino. V zadnjem desetletju beležimo pravi poskok teh filmov. V čem je njihova zgodba o uspehu, kaj dajejo gledalcu in kako se lahko uporabijo v katehezah, smo govorili v oddaji Pogovor o.
Večina filmov s krščansko vsebino prihaja iz protestantskega sveta: »Katoličani tukaj žal precej zaostajamo. Film je bil katoliško vedno težava za vernike: hitro je bil premalo svet, če je bilo preveč humorja, je hitro prišel na spolzka tla, potem smo pa že pri dokumentarnih filmih. Na tem področju bo treba še kaj narediti,« meni urednik za kulturo na Radiu Ognjišče, Jože Bartolj, ki pravi, da se premalo zavedamo, da je obisk kina in ogled filma vir preživetja in spodbuda za nadaljnjo produkcijo takih filmov.
Režiser David Sipoš, ki ga poznamo predvsem po dokumentarnem filmu Goreči škof, pravi, da ob slovenski publiki tudi če bi bil film veleuspešnica, ne bi pokrili stroškov produkcije. »Ni prvi namen to, da s tem delamo zaslužek, niti ni pričakovanja, da bomo s tem povrnili stroške.« Kot je še dejal, se skušajo s filmi, kot je Goreči škof, približati mladi publiki, vendar pa dosegajo v glavnem starejšo publiko. Sicer pa s filmom dosežemo ljudi, ki morda nikoli v roke ne bi vzeli knjige.
»Če govorimo o krščanskem filmu, kristjanih, je film lahko tista inspiracija kot recimo način življenja, ki ga promovira, medtem ko film nikakor ne more in ne sme biti nadomestilo za Božjo besedo. Božja beseda mora biti temeljni izvir in navdih za nas kristjane. In tukaj se mi zdi, da še posebej pešamo,« je opozoril p. Andraž Arko in dodal, da se filma v pastorali ne sme uporabljati kot mašila, ker nimamo kaj drugega početi. »Če ga bomo pogledali z namenom, da ga bomo pokomentirali, potem je to nekaj bistveno drugačnega.«
Po besedah p. Andrža Arka si moramo zastaviti dve temeljni vprašanji: Kaj je temeljno sporočilo filma in kako se počutim po ogledu filma, k čemu me je film spodbudil na ravni mišljenja in delovanja. Ni treba, da je film strogo krščanski, ampak da prinaša vrednote, pozitiven odnos do življenja, »ki ne pusti gledalca v neki umazaniji, eksistencialni razsutosti in brezsmislu, ampak ga odpira k dobremu, pozitivnemu, ki slednjič vodi do Boga. Ni toliko pomembno, ali je na koncu res prikazan križ, Jezus Kristus, saj nekoga, ki ga dobro nagovori, bo sam po sebi potem ob nekom, ki je tudi dober, začel iskati Dobrega z veliko začetnico, torej Boga.«
Nekateri od filmov s krščansko vsebino beležijo velike zaslužke, narejeni pa so bili z nizkim proračunom:
Kristusov pasijon je zaslužil več kot 600 milijonov dolarjev.
Greben rešenih 175 milijonov,
Nebesa so resnična 100 milijonov,
Koliba 97 milijonov dolarjev.
Zadnji film bratov Kendrick Vojna soba 73 milijonov dolarjev.
Bog ni mrtev 62 milijonov.
Pri nas si nek film v povprečju ogleda slabih 9.000 obiskovalcev (podatki distribucije Fivia). Iz Koloseja so nam posredovali še podatke distribucije Fivia za gledanost naslednjih filmov:
Kristusov pasijon – 64.309
Zgodba o Kristusovem rojstvu – 4.018
Noe – 28.511
Greben rešenih – vsaj 11.000
Papež Frančišek: Pot do Svetega sedeža – 4.806
Koliba – 7.000
Molk – cca 1.000 (v tujini zaslužil slabih 24 milijonov dolarjev)
