Za Novakovo nesprejemljivo, da odločba glede zasebnih šol ostaja neuresničena
| 10.12.2017, 16:20
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je še vedno na tapeti političnih strank. Državni zbor bo o njem odločal na zadnji letošnji redni seji, ki se začne v ponedeljek. SMC in DeSUS javni program delita na obvezni in razširjeni, prvega bi financirali 100 odstotno, drugega nič oziroma največ 65-odstotno. V SD, Levici in Stranki Alenke Bratušek so proti, nasprotujeta tudi SDS in NSi, saj zagovarjata 100-odstotno financiranje obveznega in razširjenega javnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Je pa o tej temi beseda tekla tudi ob robu zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Ob robu zasedanja zunanjih ministrov Ovse sta se v četrtek na pobudo Svetega sedeža srečala zunanji minister Karel Erjavec in tajnik Svetega sedeža za odnose z državami Paul Richard Gallagher. Slednjega je namreč zanimalo, kaj Erjavec kot diplomat, politik in predsednik parlamentarne stranke meni o financiranju javnega in zasebnega šolstva. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, sta se sogovornika strinjala, da je pomembno, da ideološki interesi ne bi prevladali nad interesi otrok. Poleg tega sta se strinjala, da gre za "zelo zapleteno politično situacijo".
Na ministrstvu za zunanje zadeve so zapisali tudi, da so v rednih stikih s predstavniki Svetega sedeža. Predsednik državnega zbora in podpredsednik SMC Milan Brglez pa je javno ocenil, da obnašanje DeSUS in neodziv Erjavca v zvezi z zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja po nepotrebnem zapleta odnose s Svetim sedežem ter zmanjšuje ugled Slovenije v Svetu Evrope in v Evropski uniji. Kot vemo, ima DESUS še bolj ostro stališče do financiranja kot SMC. Njegova novela namreč predvideva 100-odstnotno financiranje obveznega javnega programa v zasebnih šolah, medtem ko razširjenega programa ne bi financirali niti z enim evrom. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je na zadnji novinarski konferenci dejala, da na tovrstne predloge ne pristajajo. Tako NSi kot SDS sta vložili dopolnilo, po katerem bi oba dela obveznega javnega programa financirali 100 odstotno.
Novakova je izpostavila, da je pri razlagi, kaj obsega posamezen program, ki ga je dolžna financirati država, prišlo do zmede, ker je ministrstvo v predlogu novele začelo ločevati med obveznim in razširjenim delom javnega programa. Opozorila je, da gre pri razširjenem delu javnega programa, ki ga država po na odboru sprejetem dopolnilu ne bi več financirala, za javni program, ki so ga zasebne osnovne šole dolžne ponuditi učencem.
"Gre za dodatno učno pomoč, jutranje varstvo in popoldansko bivanje, ki so jih dolžne zagotavljati vse šole in morajo biti zato financirani enako, ne glede na to, katera šola jih izvaja," je dejala Novakova. Pojasnila je, da pri tem ne gre za dodatni program, ki je specifika vsake posamezne šole in ga starši že zdaj plačujejo sami.
Šest zasebnih osnovnih šol od skupno 454 vseh osnovnih šol s svojimi 1400 učenci po besedah Novakove nikakor ne more ogroziti sistema javnega šolstva: "To je milo rečeno privlečeno za lase in kaže na ideološki boj, ki se je sprožil ob tem vprašanju". Prav tako dodatni denar po njenem prepričanju ne bi ogrozil državnih financ, saj gre le za dodatnih nekaj več kot 300.000 evrov.
Napovedala, je da NSi v parlamentu novele ne bo podprla, če ne bo z njo določeno 100-odstotno financiranje tako obveznega kot razširjenega dela javnega programa v zasebnih osnovnih šolah.
