Ljubljana, ponedeljek, 18. december 2017, 13:46

Protest javnih šol in SVIZ-a

Helena Jaklitsch
Foto © ARO
Audio posnetki:
%s1 / %s2

Ali si ne bi tudi vi želeli tiskovne konference Branimirja Štruklja, glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, SVIZ-a na kratko, na kateri bi pritrdil mnenju varuhinje človekovih pravic in odločno podprl polno financiranje zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni program? Ali si ne bi tudi vi želeli njegove izjave, v kateri bi jasno povedal, da učiteljev in učiteljic, ki učijo v javnih šolah, ni strah zdrave konkurence, ki jo okoli 450 osnovnim šolam prinaša šest zasebnih.

Da tem učiteljem, ki poučujejo na javnih šolah, zaupa, da zaupa v njihovo strokovnost, znanje in kvaliteto. Da ve, da so otroci pri njih v najboljši oskrbi, da bodo pri njih dobili vsa tista znanja, ki so potrebna v življenju. Predstavljam si, da bi na tej tiskovni konferenci povedal, da je dobro in prav, da imajo starši možnost izbire, saj se s tem spodbuja tudi same šole, tako javne kot zasebne, da si prizadevajo biti boljše, najboljše. Ob tem bi, tako si mislim, še dodal, da se prav zato, ker se zaveda, da so javne šole res odlične, ne boji, da bi se starši še naprej ne odločali zanje. Mislim si namreč, da tudi Štrukelj ve, da je staršem, ko izbirajo šolo za njihove otroke, bistveno predvsem to, da je ta kvalitetna. No, res pa je, da jim je pomembno tudi, da jih šola podpira v vzgojnih okvirih, v katerih sami vzgajajo svoje otroke. To pa je pa seveda že druga stvar.

Torej, medtem, ko čakam, da Štrukelj skliče tiskovno konferenco in se oglasi v bran enakega financiranja tako javnih kot zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo s strani države predpisan program, pa se sprašujem in čudim, zakaj se ob spreminjanju ustave in sedaj še zakona o financiranju izobraževanja ne oglasijo učitelji, ki učijo v javnih šolah, in glasno ne protestirajo, ker jih vlada in koalicijski poslanci tako ponižujoče obravnavajo.

Ti v kamere namreč razlagajo, kako zasebne šole pomenijo grožnjo javnemu šolstvu in da bi uresničitev ustavne odločbe prinesla njegov razpad, saj bodo potem vsi raje izbirali zasebne osnovne šolo, ker so te, »kot vemo«, boljše. Halo?! Predsednik vlade in koalicijski poslanci očitno javnosti dopovedujejo, da v javnih šolah učijo ljudje, ki niso dorasli svojemu poklicu, ki svojega dela ne opravljajo dobro, kar naj bi se pokazalo takoj, ko bi država finančno podprla šest zasebnih šol (in morebiti še kakšno, ki bo v prihodnje nastala). Učitelji pa nič! Iti bi morali na ulice, protestirati, pisati peticije in ogorčena pisma, se postaviti zase in vsej vladajoči norosti povedati, da si takega razvrednotenja njihovega dela in njih, kot strokovno usposobljenih in kompetentnih, ne bodo dovolili. Če bi bila na njihovem mestu, bi se zagotovo oglasila. In jasno povedala, da se ne bojim konkurence, ki jo prinaša zasebna iniciativam, ker vem, da svoje delo odlično opravljam. In da je to edino, kar šteje. Toda, presenetljivo, z njihove strani nobenega glasu. Morda pa z molkom sporočajo, da se s tem strinjajo. Kdo bi vedel.

Oglasiti bi se morali ravnatelji javnih šol in odločno podpreti svoje učitelje, povedati, da so ponosni na to, da pri njih učijo in za otroke skrbijo najboljši. In da ne bodo pustili, da bi kdo zaradi političnih točk ali kakšnih drugih skritih in manj skritih razlogov razvrednotil njihovo delo. Pričakovala bi, da bi se ravnatelji tudi nedvoumno zoperstavili diskriminaciji tistih otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole. Da se z napovedanimi spremembami ne morejo, nočejo in ne bodo strinjali. Da so tako oni sami kot njihovi učitelji zavezani k temu, da delajo v dobro vseh otrok, tudi tistih, ki niso pri njih. Ampak ne, ravno nasprotno. Najde se celo predstavnik ravnateljev, ki na javni televiziji pravilnost še dodatnega zmanjšanja sredstev utemeljuje s strahom, da se bo v prihodnje ustanavljalo še več verskih šol. Pri tem pa seveda ta isti gospod (no, morda bi bil pa bolj vesel, če bi mu rekla tovariš) točno ve, da tu ne gre za vprašanje verskih šol, temveč financiranje tistih zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni program. Tisti program, ki pa potrjuje država, ne pa kakšna verska skupnost.

Toda vse kaže, da Štrukelj ne bo sklical tiskovne konference, da učitelji javnih šol ne bodo protestirali. Torej, očitno pri vsej tej zadevi ne gre le za problem kvalitete javnih ali zasebnih šol, ali morda za (po mojem mnenju čisto neupravičen) strah pred razpadom mreže javnih osnovnih šol. Da ne gre za to, da bi bili otroci, ki ne morejo izbrati zasebnih šol, diskriminirani. Roko na srce, kakšno možnost izbire pa imajo otroci, ki živijo izven krajev, kjer je več osnovnih šol? Praktično nobene. Hoditi morajo v šolo znotraj svojega šolskega okraja, ne glede na to, ali je ta odlična ali popolnoma zanič. Ja, naj se sliši še tako bogokletno, tudi javne osnovne šole se po kvaliteti med seboj zelo, zelo razlikujejo. Razlog za spreminjanje financiranja v še večjo škodo zasebnih osnovnih šol z javnim programom je torej nekje drugje. Tisti, ki so že toliko desetletji na oblasti, se očitno bojijo vsakega, ki uide njihovemu sistemskemu in sistematičnemu pranju možganov, ki so mu podvrženi otroci v javnih šolah. In to je v resnici njihov glavni problem. Ker vsak, ki misli s svojo glavo, zanje predstavlja grožnjo njihovi oblasti. Ker zastavlja tista vprašanja, na katera znotraj javnega šolstva indoktrinirani ljudje niti ne pomislijo. Če pa že, vedo, da jih ne smejo postaviti. Posledice so namreč lahko hude.


vabljeni k ogledu

Ne spreglejte: