Maja MorelaMaja Morela
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović

Korak bližje spremembi ustave

Slovenija | 21.11.2017, 15:00 Tanja Dominko

Državni zbor je s 60 glasovi za in 22 proti sprejel sklep, s katerim je začel postopek za dopolnitev ustave glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva. Kot Že vse dopoldne je tekla burna razprava in predstavitve stališč poslanskih skupin so že nakazovale, da bi sklep o začetku postopka lahko dobil podporo, saj so mu zagotavljali svoj glas tako v SMC, kot SD, DeSUS, Levici, za sta bili tudi dve nepovezani poslanki. V SDS in NSI so odločno nasprotovali, a je bil očitno njihov glas prešibak.

Ustavo bi med drugim spremenili tako, da bi določili, da se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira pod pogoji in na način, kot to določa zakon, kar pomeni, da bi ga bilo mogoče financirati v višini, kot bi to v zakonu določil DZ. Predlog akta je obravnavala Ustavna komisija kot matično delovno telo. Njen predsednik, dr. Milan Brglez je uvodoma priznal, da je imela strokovna skupina, ki so jo ustanovili, zelo različna mnenja in je kazala na strokovno razdvojenost članov do predlagane vsebine dopolnitve 57. člena ustave. Vendar je nato ustavna komisija v nadaljevanju prešla takoimenovano pat pozicijo in sprejela o osnutku ustavnega zakona naslednje stališče: da naj se dopolni 57. člen Ustave tako, da se zapiše, da je izobraževanje svobodno, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, da se financiranje javnih šol zagotavlja iz javnih sredstev ter, da se lahko pod pogoji in način kot to določa zakon, obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah sofinancira iz javnih sredstev. V izvedbenem delu osnutka ustavnega zakona pa naj se določi trimesečni časovni okvir za uskladitev zakonov, ki urejajo področje financiranja izobraževanja.

Spreminjanju ustave je naklonjenost izražalo v času razprave kar veliko število poslancev. Matjaž Han (SD), ki je predlagatelj spremembe, se je večkrat oglasil in poudarjal pomen in vrednost javne šole ter dolžnost, da ohranimo kvalitetno javno šolstvo. Jan Škoberne iz iste poslanske skupine je bolj oster. »Ponavljam torej tezo, da je vsak evro iz javne blagajne za zasebno šolstvo korak k razgradnji enakosti in kvalitete dostopa do znanja za vse. To pa pomeni v temelju ogrožanje razvojnih priložnosti in namensko odpoved vsem priložnostim, ki bi jih lahko izkoristili in razvijali vsi, naše državljanke in državljani.« Po njegovem to ne pomeni, da v SD nasprotujejo zasebnemu šolstvu, vendar naj se financira iz zasebnega vira. Tudi Desus je sopodpisnica pobude za spremembo ustave. Primož Hainz (DeSUS) zavrača očitke, da želijo zaobiti odločbo ustavnega sodišča, s katero je to leta 2014 odločilo, da mora država zagotoviti 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol. Oni bi z državnim denarjem financirali le majhen delež pogače zasebnih šol. »Za našo poslansko skupino je sprejemljivo financiranje slednjih zgolj tako, da se iz teh sredstev financira največ obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določen po vsebini

V SDS in NSi so bili ogorčeni nad vsem slišanim. Matej Tonin, Nsi, je dejal, da gre za pravi ideološki boj, ki škodi tudi tistim šolam, ki jih ni ustanovila Cerkev. Znova je poudaril, da šest zasebnih šol ne more ogroziti 700 državnih šol, da v vseh zasebnih šolah poučujejo javno veljavni program, stroške gradnje šol in vzdrževanja pa krije ustanovitelj, torej ne država. Boj je usmerjena zgolj proti dvema osnovnima šolama... »In jasno je, da se bo pri vseh stvareh, ki se bodo zdaj v prihodnjih mesecih dogajale, poslušalo zakuhati ta dvoboj med, recimo temu cerkvijo in državo. Ne nazadnje, če pogledamo tudi v preteklost, se vrnimo nekoliko v preteklost nazaj, kolegici Alenki Bratušek je ravno v zaključkih volilne kampanje v zadnji volilni tekmi s tem neposrednim konfliktom s cerkvijo tudi uspela uvrstitev v parlament. Torej, če stvari gledate z neke take perspektive je jasno, da tovrstni politični boji številnim prinašajo koristi, so pa nepošteni – nepošteni predvsem do otrok in pa do staršev, ki niso enakopravno obravnavani. To kar danes poskušate storiti, izglasovati, da se bo začel postopek s spremembo Ustave se po oceni poslanske skupine zdi nesprejemljivo in nedopustno, ker želite neenakost, nepravičnost uzakoniti, celo vpisati v Ustavo. Na nek način gre za ustavni udar, ki pa mu v Novi Sloveniji najostreje nasprotujemo.«

Po besedah Tomaža Lisca (SDS) je ustavno sodišče v odločbi iz leta 2014 odločalo le o tem, ali mora država zagotoviti 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol, pri čemer je pritrdilo pobudnikom, medtem ko je leta 2001 odločalo, ali je država dolžna financirati vse zasebne šole, kjer pa pobudnikom ni ugodilo. Branko Grims, SDS, pa je opozoril, za kako majhne zneske pravzaprav gre za državo. »Zdaj pa poglejmo malo realne cifre. A veste, koliko v resnici vse to silno osnovno šolstvo, o katerem ste govorili - gre za 300 tisoč evrov, kar je za 9-milijardni proračun, milo rečeno, drobiž. No, ampak celotno financiranje je pa nekaj čez 2 milijona. Gospe in gospodje, 2 milijona! Zaradi tega je treba spreminjati ustavo.«

Saša Tabaković je v imenu poslanske skupine SMC napovedal, da bodo predlog za začetek postopka za spremembo ustave podprli, saj sledi "socialno-liberalnim premisam, kjer država zagotavlja javno šolstvo, zasebna iniciativa pa je razumljena kot dobrodošla dopolnitev šolskega prostora, ki naj se prvenstveno financira iz zasebnih sredstev, v kolikor ni to z zakonom urejeno drugače".

V Levici po besedah Mateja T. Vatovca spremembe podpirajo. Prepričani so, da financiranje zasebnih šol omogoča financiranje zasebnih interesov z uporabo javnih sredstev. V poslanski skupini NP imajo o predlagani spremembi različna stališča, zagotovo pa jo bo poleg Alenke Bratušek podprla še Mirjam Bon Klanjšček.

 

Slovenija, Politika
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...