Ljubljana, četrtek, 23. november 2017, 14:07

Obhajamo god sv. Martina

Pravoslavna ikona sv. Martina
Foto © Wikipedia
Audio posnetki:
%s1 / %s2

Obhajamo god sv. Martina, škofa iz Toursa, ki je živel v 4. stoletju in ima velike zasluge za širjenje krščanstva na francoskem podeželju. Današnji praznik je po nekaterih deželah povezan z ljudskim praznikom – martinovanjem. Izročilo izvira iz Francije, v 16. stoletju pa se je razširilo tudi v Nemčijo in pozneje v Skandinavijo ter baltske države.

Čeprav sv. Martin nima nobene povezave z gojenjem trte, se mu po izročilu vendarle pripisuje pomembna vloga pri širjenju vinogradništva po tourinški regiji. Od tod tudi povezovanje praznika tega svetnika z zorenjem mladega vina. Sv. Martin pa je med drugim povezan tudi z dobrodelnostjo. Eno izmed bolj znanih izročil je zgodba o tem, kako je Martin nekega mrzlega zimskega dne presekal svoj vojaški plašč in polovico dal prezeblemu beraču. Ponoči se mu je prikazal Kristus, ogrnjen s tem plaščem, in se mu zahvalil zanj. Ko bomo torej danes nazdravljali sv. Martinu, pomislimo in tudi konkretno opravimo še kakšno dobrodelno dejanje.

Več o sv. Martinu

V času martinovanj tudi Zavod Varna pot z akcijo za zmanjšanje števila opitih voznikov

Čas martinovanj je z vidika prometne varnosti tudi eno od bolj kritičnih obdobji v letu. Zato v Zavodu Varna pot danes pripravljajo preventivno akcijo Čista nula, čista vest, s katero želijo predvsem mlade voznike opomniti, da cesta ne odpušča prevelikih napak ter da brezglavo ravnanje, zabava in alkohol ne sodijo v promet.

Aktivnosti bodo sprva potekale na cilju pohoda od Litije do Čateža ter v centru Ljubljane. V večernih oziroma nočnih urah se bodo predstavniki zavoda usmerili na Martinovanje na Ptuju. Mobilne patrulje pa bodo v Novem mestu, Mariboru, Celju in Kranju. Pri svojih aktivnostih bodo mlade voznike spodbujali, da ne pijejo alkohola. Poleg tega bodo vabili na preizkus alkoholiziranosti. Z aktivnostmi se pridružujejo vseslovenski akciji policije in ministrstva za zdravje Slovenija piha 0,0.

Martinovo - dan za goske, mlince, zelje in seveda vino

Vinogradniki in vinarji danes obeležujejo martinovo, za njih prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po vsej državi postrežejo značilne jedi, ki se po regijah razlikujejo, a nikjer ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in vino.

Vino je med Slovenci zelo priljubljena pijača skozi vse leto. Po statističnih podatkih Sursa smo ga v letu 2015 povprečno popili vsak 43 litrov, od tega dobri dve tretjini belega. S to količino smo se uvrstili na tretje mesto med državami EU. Pred nami so le Luksemburžani s 50 in Portugalci z 48 litri popitega vina. Najslabši pivci vina so sicer Poljaki, ki ga letno spijejo le kaka dva litra, kar je desetkrat manj od evropskega povprečja.

Kot še ob martinovem sporočajo iz Sursa, na današnji dan rojstni dan v Sloveniji praznuje natančno 200 Martinov, sicer pa je v naši državi skupaj 8969 moških z imenom Martin, to ime je na 25. mestu po pogostosti med vsemi moškimi imeni, in 7503 žensk z imenom Martina, s čimer so na 26. mestu med vsemi ženskimi imeni. Na martinovo letos sicer v Sloveniji rojstni dan praznuje 5571 ljudi.

Med zanimivostmi velja omeniti, da beseda vino izhaja iz latinskega izraza vinum, s katerim so takrat poimenovali vino in trto, v Mezopotamiji pa so že nekaj tisoč let pred našim štetjem za pojma vino in življenje uporabljali enak znak.

"Svet' Martin nar'di iz mošta vin", pravi stari slovenski ljudski rek o martinovem prazniku. Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je podaril polovico svojega plašča. Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, s se je v svoji skromnosti skril, njegovo skrivališče pa naj bi izdale gosi z "gaganjem".

Slovenski vinogradniki so lani pridelali skoraj 95.000 ton grozdja, iz katerega je bilo proizvedeno dobrih 820.000 hektolitrov vina. Še vedno močno prevladujejo bele sorte grozdja in s tem tudi belo vino, ki ga je skoraj 70 odstotkov. Z vinom smo bili tako v Sloveniji 91-odstotno samooskrbni, kljub temu pa še vedno nekaj več vina uvozimo kot izvozimo.

Največ vina Slovenija uvozi iz Italije, Makedonije in Madžarske, lani za okoli 14 milijonov evrov, največ pa ga izvozi v Italijo, ZDA in Avstrijo, lani za okoli 13 milijonov evrov. V zadnjih letih se je zelo povečal izvoz na Kitajsko, in sicer od leta 2007, ko smo tja izvozili za 91.000 evrov vina, do lani za skoraj desetkrat.

Ker je te dni na mizah precej perutninskega mesa, je zanimiv podatek Sursa, da je bilo lani tega predelanega skoraj 65.000 ton, s čimer je bila stopnja samooskrbe z njim v Sloveniji 107-odstotna, vsak prebivalec Slovenije pa ga je v povprečju porabil približno 30 kilogramov.

Ob goskah, račkah, puranu ali piščancu za martina vedno postrežemo tudi mlince, ki so jih slovenska podjetja lani prodala za dobrih 320.000 evrov oziroma okoli 140 ton. V istem obdobju so trgovci od kmetov odkupili blizu 170 ton rdečega zelja.

Sicer pa je večina slovenskih vinarjev še vedno butičnih v primerjavi z globalnim trgom, saj so njihovi vinogradi v več kot 91 odstotkih leta 2015 merili manj kot hektar. Jih je pa vse več, ki pridelujejo vse bolj kakovostno vino, o čemer priča tudi podatek o rasti cene kakovostnih vin v Sloveniji.

Medtem ko je bilo potrebno še leta 2006 za steklenico odšteti v povprečju 1,92 evra, je cena lani narasla že na 3,05 evra. Cene so sicer v teh desetih letih nihale, najvišja so bila leta 2013, ko je litrska steklenica v povprečju stala 3,35 evra.


Ne spreglejte: