Ljubljana, sobota, 25. november 2017, 06:13

Relikvije bl. Monalda že v Kopru; na posvetu o pomenu knjižničarstva za narod

Foto © p. Ivan Rampre/RV
Zbrani na posvetu
Foto © p. Ivan Rampre/RV
%s1 / %s2

V Kopru so se začeli sedmi Monaldovi dnevi, v sklopu katerih so danes pripravili Znanstveni posvet: Biseri Monaldove knjižnice in razstavo njenih biserov: kodeksov in inkunabul. Dogajanje se je začelo s sinočnjim sprejemom in izpostavitvijo relikvij blaženega Monalda v minoritski cerkvi sv. Frančiška v Kopru, ki jo je vodil gvardijan minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu p. Slavko Stermšek. Zjutraj pa so relikvije v čaščenje izpostavili v cerkvi sv. Ane v Kopru, zatem pa se je v Pretorski palači kot že omenjeno začel znanstveni posvet na katerem je zbrane nagovoril tudi koprski škof Jurij Bizjak.

Koprski ordinarij Bizjak je uvodoma spomnil, da so posebno skrb knjigam namenjali v samostanih, ker so se zavedali, da je to ne samo kulturna zgodovina naroda, ampak, da je življenje samo duhovna kultura in človeško znanje. "Znan je izrek, da je samostan brez knjižnice kot utrdba brez orožarne. Stik s preteklostjo nas usposablja za razumevanje sedanjosti in za pravilno dojemanje nalog, ki so nam poverjene," je v zborniku zapisal škof Bizjak. Provincialni vikar Slovenske frančiškanske province sv. Križa p. Robert Bahčič je izrazil željo, da da bi se biseri Monaldove knjižnice, ki se še nahajajo po drugih knjižnicah in imajo pečate samostanske knjižnice, vrnili k prvotnemu gospodarju v letu 2018, ko bodo praznovali 790-letnico prihoda manjših bratov v Koper. Gvardijan Frančiškanskega samostana sv. Ane v Kopru p. Boris Markež je v zborniku spomnil na vse, ki so pomagali ustvarjati Monaldovo knjižnico - Knjižnico frančiškanskega samostana sv. Ane v Kopru. "Mislim na vse tiste, ki so skozi zgodovino ustvarjali in skrbeli za knjižnico: tiste, ki so knjige potrebovali za svojo duhovno rast, tudi one, ki so jih potrebovali za pastoralno dejavnost, pa na izbrane, ki so si z njihovo pomočjo širili obzorje na vseh področjih".

Nato so z referati nastopili različni gostje. Biblicist p. Milan Holc, zgodovinar p. Metod Benedik je v ospredje postavil Kapucinsko knjižnico sv. Marte v Kopru, kanonist p. Viktor Papež je govoril o srednjeveškem pergamentnem kodeksu, arhitekt in načrtovalec adaptacije Frančiškanskega samostana sv. Ane in Monaldove knjižnice Mitja Suhadolc pa je predstavil potek obnove. Z zbranimi je bil ves čas tudi teolog in bibliotekar Petek Štoka, ki je bedel nad strokovno izvedbo Monaldovih dni. Kot urednik zbornika je opozoril, da samostanske knjižnice, s svojimi biseri, ne pričajo zgolj o izjemnem obrtniškem, kulturnem in duhovnem bogastvu, marveč spodbujajo preučevanje in primerjavo največjih umov.

Simpoziju je sledil voden ogled po samostanskih zbirkah.


Ne spreglejte: