Ljubljana, ponedeljek, 18. december 2017, 15:28

Volitve ali - kdo v Sloveniji je proračunski izdatek?

Tadej Sadar
Foto © ARO

"Ne morem mimo ugotovitve, da je strokovnost in profesionalnost novinarjev Radia Ognjišče v predstavitvah kandidatov mnogokrat daleč presegala neprimerljivo večje medijske hiše, kar je pravzaprav vesela ugotovitev, za narod pa žalostna novica."

Audio posnetki:
%s1 / %s2

Gala koncert Radia Ognjišče in predsedniške volitve, kako diametralno nasprotne občutke vzbujata ta dva dogodka. Medtem, ko smo se na nedeljskem koncertu sproščeno družili in še enkrat več doživeli skupnost, so nas volitve spet razklale do stopnje skoraj odkritega sovraštva. Tiste, seveda, ki so v njih sodelovali, večina namreč ni. Lahko ugibamo, da v veliki meri zaradi gnusa do manipulacije, ki smo je deležni ob vsakih volitvah, pa tudi vse dni vmes.

Apatičnost je beseda, ki smo jo ob slabi volilni udeležbi največkrat slišali, pravilneje bi bilo reči razočaranje in nemoč. Samo od leta 2011, v zgolj šestih letih smo imeli že tri liste, ki so s parlamentarne večine padle v neprepoznavnost.

Pravo vprašanje torej ni, zakaj nas imena v politiki vedno znova razočarajo, ampak, kdo nam na volilno mizo prinaša izbiro in nas z zavajanjem spodbuja k izbiri nečesa, kar štiri leta služi zgolj njegovim ciljem. Cinizem prve vrste je, da se potem nad tistimi, ki znamo razmišljati s svojo glavo izživljajo z norčevanjem, da so strici iz ozadja plod naše domišljije.

Ker nimam več želodca, da bi lahko spremljal predvolilna soočenja, sem letos izbral tistega na nacionalni tv z upanjem, da bo potekal na dostojni višini s tehtnimi vprašanji.

Namesto, da bi doživel vrhunsko predstavo demokracije, sem dočakal učno uro manipulacije, ki je dosegla vrh, ko je novinarka uvedla temo o težavah v zdravstvu in enega od kandidatov čisto resno vprašala, če se mu zdi primerno, da se ob tem slika z gorskim zdravnikom. Če so že hoteli narediti burlesko, bi pa še drugega kandidata ob vprašanju nasilja nad ženskami vprašali ali se mu zdi primerno, da je ne tako dolgo nazaj nastopal z zelo šovinistično vsebino. Pa ga niso. Namerno ne govorim o imenih, ker želim fokus komentarja usmeriti v zakulisje.

Taista tv hiša je zaušnico dobila od lastne novinarke, ko so jo v komentiranje že povolilnih izidov v zadnjih minutah povabili, da pove nekaj besed o zunanji politiki. Voditelju je kar naravnost povedala, da, citiram: »se Slovenija ne zaveda, tudi v tej predsedniški kampanji, kako zelo pomembna je zunanja politika in kako jo ves čas odrivamo na stran tudi v tej oddaji nenazadnje. Jaz sem sem vam pridružila čisto na koncu oddaje. Če pogledamo kaj je najbolj ogrozilo našo ustavno pozicijo in življenje ljudi, to sta bili dve krizi, ki sta prišli od zunaj.« Konec citata. V nekaj stavkih je tudi, bolje kot vse ure predvolilnega razglabljanja, razložila kaj je prava vloga predsednika države in kako je pomembna in potrebna zunaj meja.

Vem, da lastna hvala ne pomeni veliko, ampak ne morem mimo ugotovitve, da je strokovnost in profesionalnost novinarjev Radia Ognjišče v predstavitvah kandidatov mnogokrat daleč presegala neprimerljivo večje medijske hiše, kar je pravzaprav vesela ugotovitev, za narod pa žalostna novica. Da na nacionalni hiši slišimo komentar, kako je sedanji predsednik, citiram: »V Sloveniji, če se malo pošalim, od vrtca naprej, proračunski izdatek.«, konec citata, je pobalinsko in ima mesto kvečemu v kakšni političnohumorni oddaji, ne pa v resnem komentiranju volitev. Če je hotel kaj povedati, potem bi moral to isto nalepko pritisniti še na veliko drugih imen, tudi takih, ki jih ne poznamo, tako kot ne poznamo novih obrazov, ki nas spremljajo od pojava Zares naprej. Kaj vse so obljubljali novi obrazi od Golobiča, Viranta, Bratuškove, strank kot so Lista Zorana Jankoviča, Državljanske liste Gregorja Viranta, Državljanska lista Mira Cerarja, zgodilo pa se je, kaj natančno? Zdravstvo bije plat zvona, banke so še kar naprej nacionalni interes oziroma vreče brez dna, po mednarodni raziskavi pa kar 59 odstotkov Slovencev meni, da je korupcija eden od treh največjih problemov, s katerimi se spopadamo, kar Slovenijo umešča v skupino držav kot so Moldavija, Kosovo, Ukrajina ter Bosna in Hercegovina. Pri tem kar 77 odstotkov Slovencev ocenjuje napore države pri spopadanju s korupcijo kot slabe.

Kako neverjetno aktualno zvenijo besede iz kolumne Janeza Šušteršiča, stare nekaj več kot tri leta: »Hitro zbledele slike novih obrazov in kratka razpolovna doba je ključna značilnost novih političnih obrazov. Ne le Cerarja, Viranta in moje malenkosti, tudi Bratuškove, Šoltesa, Jankovića, Kresalove, Golobiča in še koga. Ta značilnost je pomembnejša od vprašanja, od kod se jemljejo nove stranke, kdo stoji za njimi, zakaj jih ljudje kljub številnim razočaranjem vedno znova podprejo in tako naprej.« Omenjeno kolumno toplo priporočam v branje, najdete jo na straneh siol.net.

Ob koncu … Skušal sem se karseda držati stran od konkretnih političnih imen, ker sem mnenja, da se pravo življenje odvija nekje drugje, kar ste dokazali tudi poslušalci našega radia. Slabih tri tisoč se vas je zbralo in srečali smo se tisti o katerih je Prešeren napisal: »ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo.«

Samo s čistimi srci, ki lahko preživijo in se tudi prečiščujejo v iskrenem prijateljstvu in tudi priznavanju drugega, ki ne iščejo kako bi vsak trenutek svojega življenja napolnjevali s samouveljavitvijo in samopotrjevanjem, bo Slovenija in Evropa živela in preživela.

Dragi poslušalci, še posebej tisti, ki vam smemo reči tudi prijatelji, še na mnoga leta nam in naši Domovini.

 


Reference:

 

Statistični podatki o korupciji

Kolumna Janeza Šušteršiča

 


vabljeni k ogledu

Ne spreglejte: