Ljubljana, četrtek, 23. november 2017, 13:59

Uršulinke od Schellenburga do Jankovića

Transparent na uršulinskem samostanu na Kongresnem trgu
Foto © www.facebook.com/ursulinke
%s1 / %s2

S strahom lahko pričakujemo gradnjo garaž pod ljubljansko tržnico. Stolnici se obeta opustošenje, ki se ga ne bi sramovali niti Vandali!

Župnija Ljubljana – Sv. Trojica k maši vabi maratonce, ki bi se želeli duhovno okrepiti.»Zbrali se bomo v začasni kapeli, ker cerkev Svete Trojice saniramo, vhod je skozi steklena vrata desno od vhoda v cerkev«, je sporočil župnik Dragan Adam.

To je prijazno vabilo maratoncem, ki se ga da razumeti predvsem kot težnjo po vpetosti župnije in samostana v življenje mesta, pa naj gre za glasbene prireditve v cerkvi ali športne prireditve pred njo. Vabilo pa je bilo žal preveč površno in ob tem je bila zamujena priložnost, da bi širši krog ljudi zvedel, kaj se dogaja v zadnjih letih z uršulinsko cerkvijo v Ljubljani. Lepo in spodbudno je, da sanirajo cerkev. Zelo malo Ljubljančanov, kaj šele od Ljubljane bolj oddaljenih Slovencev, pa ve, da cerkve ni uničil zob časa ampak zobje dvoglavega tigra Janković-Koželj ob gradnji parkirišča pod Kongresnim trgom. Seveda pri gradnjah ni mogoče z gotovostjo predvideti vpliva na okoliške stavbe in ga preprečiti, zato velja pravilo, da investitorji (ali gradbeniki) prevalijo izplačilo morebitne škode na zavarovalnice. Ne pozabimo; vsaka pogodba (tudi zavarovalna) ima dva dela: sklepanje in izvrševanje. Da, izvrševanje tudi v primeru, ko je do odškodnine upravičena osovražena in »prebogata« Katoliška Cerkev.

Kako je bilo s pravdanjem za odškodnino pri poškodbah cerkve Sv. Trojice in Uršulinskega samostana smo lahko zgroženi prebrali v tedniku Reporter, in sicer: ”Po nekaj letih pravdanja so letos dosegli sodno poravnavo, po kateri je zavarovalnica samostanu izplačala 100.000 evrov odškodnine, dodatnih 25.000 evrov pa naj bi po obljubi ljubljanskega župana Zorana Jankovića dobili še od donatorja, ki naj bi ga zagotovila občina.”

100.000 evrov, neverjetno, koliko denarja! Zanj v Ljubljani lahko kupimo majhno staro stanovanje. Pa še 25.000 evrov po mešetarskih manirah! In to šele s sodno poravnavo! So v zavarovalnici Adriatic Slovenija že kdaj slišali za »družbeno odgovornost«, so slučajno že kdaj v tujini opazili na gradbenih odrih pri obnovi pomembnih kulturno-zgodovinskih zgradb razobešeno obvestilo, da je (so)investitor obnove zavarovalnica? Verjetno ne, kajti v nasprotnem se ne bi pravdali za drobiž, ki bi ga morali tako in tako izplačati.

Cerkev Sv. Trojice (Uršulinska cerkev) je ena najpomembnejših stvaritev ljubljanskega baroka. Tako cerkev kot uršulinski samostan sta bila zgrajena pretežno z velikodušnim mecenstvom Jakoba Schella pI. Schellenburga (1652-1715). Ta je iz Gorice povabil uršulinke in z njimi, poleg samostana, ustanovil tudi prvo dekliško šolo, ki je bila nadaljnjih 170 let edina dekliška šola v Ljubljani. Mesto Ljubljana je po njem poimenovalo cesto (od Gradišča do Ajdovščine), ki je bila v komunizmu preimenovana v Titovo, danes pa je to Slovenska. Uršulinke so 2011 ustanovile kulturno društvo z imenom KD Schellenburg v spomin in zahvalo velikemu dobrotniku. O življenju, delu in radodarnosti uglednega trgovca, finančnika in mecena ter o izpolnjevanju njegove oporoke obširno poroča Slovenska biografija.

Kar sama se ponuja primerjava med uspešnim in velikodušnim poslovnežem izpred tristotih let, kar je pl. Schellenburg nedvomno bil, in »uglednimi ter uspešnimi« poslovneži našega časa. Na eni strani z legalnimi posli pridobljeno in podarjeno bogastvo, na drugi sramotna sodna poravnava za 100.000 evrov in poenostavljena prisilna poravnava za 16 milijonov evrov.

Morda ne bo odveč omeniti peklenskega naklepa, ki so ga bile deležne uršulinke in njihova cerkev v tako imenovani polpretekli zgodovini. Pred petdesetimi leti, ko so redovnice bivale v utesnjenih prostorih, medtem ko SRS ni vedela, kaj naj počne z nacionaliziranim samostanom, so partijski veljaki prišli še na idejo, da bi uršulinsko cerkev, ki je bila le samostanska, podržavili in preuredili v koncertno dvorano (podobno kot so cerkev Sv. Jožefa v filmski studio). Bistroumni nadškof Jožef Pogačnik jih je prehitel s tem, da je tako rekoč čez noč ustanovil novo župnijo, preprečil nacionalizacijo (po novem) župnijske cerkve, za nameček pa še pastoralo nehote lokacijsko približal centrom republiških oblasti.

S strahom lahko pričakujemo gradnjo garaž pod ljubljansko tržnico. Dogajanje z uršulinsko cerkvijo se tu utegne ponoviti s še mnogo usodnejšimi posledicami. Gorje nam, tako meščanom in katoličanom kot tudi številnim turistom. Stolnici in pred nedavnim obnovljenim Quaglievim freskam se obeta opustošenje, ki se ga ne bi sramovali niti Vandali!

Vir: Čansik.si


Ne spreglejte: