Mladi ob obletnici Slomškovega doma
Ob obletnici doma razstava domačih umetnikov
Slovenci po svetu | 13.10.2017, 14:29 Matjaž Merljak
Eden od krajevnih slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini, in sicer tisti v Ramos Mejiji, se imenuje po blaženem Antonu Martinu Slomšku. Tako so v bližini njegovega godu pripravili praznovanje. Tokratno je bilo 56., tudi letos je bilo obogateno z razstavo ramoških umetnikov. Poročili sta za Svobodno Slovenijo napisali Mariana Poznič in Andrejka Dolinar Hrovat.
“Ni jih na svetu ljudi, ki bi rajši peli, kakor Slovenci.”
Te besede našega zavetnika smo izbrali za geslo praznovanja rojstnega dne Slomškovega doma v nedeljo, 17. septembra. Kot vsako nedeljo, smo se zbrali ob 9. uri, a ta nedelja je bila drugačna. Dom je bil praznično okrašen, veliko število ramoščanov in gostov se je v njem zbralo na enega redkih sončnih dni v tem deževnem septembru.
Že tradicionalno smo dan začeli s pozdravom predsednika Pavla Brula ter z dviganjem zastav ob petju argentinske in slovenske himne. Pri sveti maši smo se zahvalili Bogu in našemu zavetniku Slomšku za vse dobrote, ki smo jih prejeli in se priporočili še za naprej. Naš župnik Franci Cukjati se je v pridigi malo poigral s Slomškovimi besedami: čeprav večkrat izkusimo, da “ni na svetu ljudi, ki bi rajši pili, kakor Slovenci”, se moramo pa mi truditi, da bi postalo resnica to, da “jih ni na svetu ljudi, ki bi rajši molili, kakor Slovenci”. Besede za nasmeh in razmislek!
Med sv. mašo je prepeval domači zbor Ex Corde, ki ga vodi Marta Selan Brula. Kdor poje, dvakrat moli – nas uči slovenski pregovor. Z lepim petjem je zbor pripomogel, da je bila naša molitev globlja.
Po sveti maši je bil ravno pravi čas za zajtrk: na dvorišču Slomškovega doma so nam mladi postregli s toplo kavo in “medialunami”. Vendar za klepet še ni bilo kaj dosti časa, ker je bila kmalu na vrsti otvoritev že tradicionalne umetniške razstave, ki jo je tudi letos organizirala Andrejka Dolinar Hrovat. Po ogledu razstavljenih del smo se vsi spet podali v gornjo dvorano, kjer se je začenjal kulturni program.
Prisotne je pozdravil predsednik Slomškovega doma Pavel Brula. V svojih besedah se je spomnil tistih, ki so skozi skoraj šest desetletij skrbeli za to, da slovenska pesem ni zamrla med nami: Gabrijel Čamernik, gospodična Anica Šemrov, Tine Selan, Jože Omahna, Olgi Omahna Urbančič, Mihi Klemen, Anica Arnšek, Milan Magister, Ivan Vombergar, Pavel Erjavec, Marta Selan Brula, Marcelo Brula, Viki Kastelic, Mirjam Klemenc Černe in Francka Tomazin Vester.
Navzoče je nato pozdravila veleposlanica Republike Slovenije Jadranka Šturm Kocjan, ki nas je spomnila še na bližnji referendum v Sloveniji in vas povabila na glasovanje. In še predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar, ki je v imenu vseh organizacij naše skupnosti voščil Slomškovemu domu.
“Slajše reči na svetu ni, kakor je pesem lepa. Milo mati poje, ki ziblje dete svoje; med pesmijo dete mehko zaspi. S petjem si otroci kratek čas delajo, kadar veselo procesijo peljajo; ne vejo za revščino tega sveta.“ S temi Slomškovimi besedami je Andrejka Vombergar Štrfiček napovedala začetek nastopa.
Šolski otroci so zapeli “Izidor ovčice pasel”, “Šmentana muha”, “Kekčeva pesem”, in venček slovenskih narodnih, mlajši pa še “Samoglasniki” in “Miška, kam si šla”. Šolski zbor že cela tri desetletja vodi Marcelo Brula – zdaj tudi voditelj Slomškove šole.
Ex Corde je pod vodstvom Marte Selan Brula zapel: “Dajte, dajte”, “Kolo”, “Na Golici”, “Rdečo rožo” in “Slovenija brez meja”.
“Ni jih pa na svetu ljudi, ki bi rajši peli kakor Slovenci, in lepšega dara ne vem, kakor jim čedno pesmico dati.” Tako je povedal Slomšek, to smo ramoščani letos ponudili našim gostom ob 56. obletnici Doma.
Zaključili smo kulturni program in v baru so nas že čakale pogrnjene mize. Odlično kosilo, ki so ga pripravili naše kuharice in pek (Mari Miklavc z ekipo), je bilo dober izgovor, da smo še popoldne preživeli v lepi družbi.
Vse najboljše, Slomškov dom!
Mariana Poznič
Razstava ramoških umetnikov
Kakor že vrsto let ob obletnicah Slomškovega doma, so se tudi letos šolski prostori spremenili v razstavno galerijo. Tokrat je bila razstava zelo raznolika in barvita. Posebnost razstave pa je bila ta, da smo imeli na ogled najrazličnejše tehnike in teme, s katerimi ustvarjalci izražajo svoja čustva.
Pet novih umetnikov se je letos prvič pridružilo tej že tradicionalni razstavi, večina od njih prav mladih; tega je ramoška skupnost še posebno vesela.
Z besedami organizatorke razstave Andrejke Dolinar Hrovat vam predstavljamo umetnike in njihova dela:
Danijel Pregelj nam predstavlja ročno izdelani 3D tiskalnik. Z vnešenimi programi nastajajo razni predmeti v treh dimenzijah. Razstavlja izdelke, ki jih je sam zasnoval in s tiskalnikom izdelal, v živo pa skozi vso nedeljo tudi “tiska” zajčka.
Zofija Bokalič, študentka oblikovanja na Buenosaireški univerzi, razstavlja umetniške predmete, pobarvana obuvala (“alpargate”) z vzorci z različnimi barvami in figurami.
Fotografije Marije Veronike Brula so prikaz vsakdanjih tem. Privlači jo predvsem narava.
Fotografije razstavlja tudi Ivan Hrovat, ki se ukvarja s slovenskimi pokrajinami. Tokrat pod naslovom “Blejske podrobnosti”.
Klavdija Nose, grafična oblikovalka, uporablja mešane tehnike. Razstavlja abstraktna dela, delo z migrantsko temo in Boco, znameniti argentinski turistični prostor.
Andrejka Dolinar nam letos prikazuje grafike, linoreze. Razstavljena dela so: “Potujoče peruti” in “Allegro”.
Vera Rupar Bohinc razstavlja strojno vezene kreacije s pticami in cvetjem.
Marija Ana Antonič pa, v okroglih okvirjih, očno vezena tihožitja.
Natančno izdelane kvačkane prtičke s simetričnimi oblikami rož in listov nam predstavlja Helena Loboda Oblak.
Helena Klemenc je profesorica risanja in slikarstva na srednji šoli. Tokrat nadaljuje s temo pravljic, za katero uporablja mešano tehniko, t.j. kemični svinčnik in akril. Razstavljala bo letos v Sloveniji, v Škofovih zavodih v Šentvidu, od 5. do 20. oktobra.
Irena Žužek letos sodeluje z ilustracijami, ki so nastale na podlagi dveh pesmi: “Marizápalos”, španska renesančna pesem z glavnima motivoma, besedilom in ornamenti in “Corrido de los pájaros”, vesela pesem , ki omenja vrsto venezuelskih ptičev. V prvih ilustracijah je uporabljena tehnika orehov tuš, v drugih pa “collage” z blagovi in z digitalnimi zaključki. Dela so izrecno barvite ptice.
Razstava je bila skozi dan lepo obiskana, prisotni so bili umetniki, ki so publiki razlagali izbrane motive in uporabljene tehnike. Ob koncu dneva so si zadnji gostje lahko ogledali še končanega zajčka, ki ga je ves dan Dani tiskal s svojim 3D tiskalnikom.
Andrejka Dolinar Hrovat
