Maja MorelaMaja Morela
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović
Andrej Šinko (foto: OA)
Andrej Šinko | (foto: OA)

Pregled domačih dogodkov od 13. oktobra do 20. oktobra 2017

Slovenija | 21.10.2017, 12:09 Andrej Šinko

Dogajanje v preteklih dneh je zaznamovalo praznovanje v Stični, kjer so se spomnili 100. obletnice prikazovanj Marije v portugalski Fatimi, slovesno pa je tudi v koprski škofiji, kjer mineva 40 let od obnovitve in razširitve škofije. Vlada se je v tem tednu ukvarjala predvsem s potrjevanjem zakonskih predlogov potrebnih za uveljavitev arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško, politični vrh pa je s predstavniki Magne podpisal tudi pogodbe o začetku gradnje lakirnice. Športno dogajanje preteklega tedna pa je zaznamoval visok poraz nogometašev Maribora v ligi prvakov.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

To nedeljo v Sloveniji volimo predsednika države. Volivci imamo na izbiro devet kandidatov, in sicer: Suzano Laro Krause, Angelco Likovič, Majo Makovec Brenčič, Borisa Popoviča, Andreja Šiška, Marjana Šarca, Boruta Pahorja, Ljudmilo Novak in Romano Tomc. Če noben ne bo osvojil petdeset odstotkov plus en glas, se bosta kandidata z največ glasovi novembra pomerila v drugem krogu. Državna volilna komisija bo izide po zaprtju volišč sproti objavljala na svoji spletni strani. Pri izvedbi volitev sodeluje skupaj približno 21 tisoč ljudi. Izvoljeni kandidat bo mandat nastopil predvidoma 23. decembra, pred tem pa bo prisegel na slavnostni seji državnega zbora.

Vlada je potrdila paket štirih zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Gre za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, interventni zakon, ki ureja pravice ljudi, ki jih bo prizadela arbitražna sodba, zakon o zemljiški knjigi ter zakon o morskem ribištvu.

Pred tem je bil objavljen tudi kartografski prikaz slovensko-hrvaške meje, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Geodetska uprava je na podlagi uradnih evidenc pripravila 48 zemljevidov. Gre predvsem za vizualizacijo meje na kopnem, ki je bila v razsodbi večinoma opisana, državi pa bosta morali v naravi njeno demarkacijo še opraviti.

Tega Slovenija ne more izvesti brez Hrvaške, saj mora postopek po mednarodnem pravu potekati v sodelovanju obeh držav. Premier Miro Cerar je medtem pisal hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću z željo, da nadaljujeta dialog. Predlagal je ustanovitev skupne komisije, ki bi začela proces demarkacije mejne črte med državama in proučila praktične rešitve, kjer bi bilo to potrebno. Plenković na to v pismu ni odgovoril, je pa Cerarja povabil na srečanje.

Težava je v tem, da poskuša kolega Plenković na eni strani prikazati Slovenijo kot da ne želimo dialoga, je dejal premier Cerar in pojasnil, da dialog poteka, vendar se hrvaški premier spreneveda. Slovenski premier je dejal, da mu je jasno nakazal, v katero smer si želi dialoga. Hrvaški premier na slovensko pismo ni konkretno odgovoril, ni se odzval na predlog za ustanovitev skupne komisije za demarkacijo in na nekatera druga vprašanja, je še dejal Cerar.

Na okrožnem sodišču je v tem tednu potekal prvi narok glavne obravnave v tožbi, s katero SDS od države zahteva 886 tisoč evrov odškodnine zaradi vpliva sojenja v aferi Patria na volitve leta 2014. Ob tem v SDS predlagajo pravobranilstvu, da odškodnino izterja od Branke Zobec Hrastar, Andreja Ferlinca, Branka Masleše, Barbare Klajnšek in ostalih sodnikov in tožilcev v zadevi Patria. Poravnalni narok ni uspel. Država zahtevek zavrača, SDS pa vztraja, da je do škode prišlo.

Okrožno sodišče v Ljubljani pa je v tem tednu sporočilo, da je prvaku SDS Janezu Janši na delovnem mestu v državnem zboru vročilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Pojasnili so, da so pošiljko vročili pooblaščeni osebi v državnem zboru.

Janša je dejal, da v tem tednu vročitve ni bilo. Pojasnil je, da je šlo najverjetneje za poskus vročitve tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora. A ob tem opozoril, da mu je bil takšen paket vržen pod poštni nabiralnik že maja letos in tako vročen s tako imenovano fikcijo vročitve. Janša je sicer še vedno prepričan, da je tožilstvo tožbo za odvzem premoženja vložilo več kot dve leti prepozno.

S slovesnim podpisom pogodb se je avstrijsko-kanadska multinacionalka Magna tudi uradno zavezala k izgradnji proizvodnega obrata v Hočah do konca leta 2018. Tako naj bi v prvi fazi, ocenjeni na dobrih 146 milijonov evrov, do novembra 2018 postavili lakirnico, delo naj bi v začetku dobilo več kot 400 delavcev, obrat pa naj bi začel delovati aprila 2019. Država bo Magni pomagala z dobrimi 18 milijoni evrov, Magna pa bo zagotovila naložbo v višini več kot 100 milijonov evrov, kjer bo delo v petih letih dobilo najmanj tisoč ljudi.

Novela zakona o kazenskem postopku, na katero je državni svet izglasoval veto, v ponovnem glasovanju v državnem zboru ni dobila dovolj glasov. Novela, ki je burila vladno koalicijo, stroko in poslance, tako ne bo zaživela. Razplet po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča ni nepričakovan, a zgodba po njegovih besedah še ni končana.

Fiskalni svet je ocenil, da so proračunski dokumenti za letos in prihodnji dve leti le delno skladni s fiskalnimi pravili. Na prvi novinarski konferenci od ustanovitve je vlado pozval k oblikovanju stanja, ki bo omogočalo ustrezen odziv tudi ob nižji gospodarski rasti in dodatnih demografskih pritiskih.

CERKEV

Ob 100. obletnici prikazovanj Marije v portugalski Fatimi je pretekli konec tedna v Stični potekalo vseslovensko praznovanje te obletnice. Dogodek so izkoristili tudi za tradicionalno slovensko-hrvaško srečanje vernikov in predstavnikov obeh Cerkva. Glede na število avtobusov so organizatorji ocenili, da se je zbralo več kot 4000 romarjev, nekateri pa pravijo, da je bilo v Stični zbranih več kot 7000 Slovencev in Hrvatov. Dogajanje se je začelo z molitveno uro, pri kateri so sodelovale različne romarske skupine iz Slovenije in Hrvaške. Vrhunec je srečanje doseglo s sveto mašo, med katero sta zbrane nagovorila ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in varaždinski škof Josip Mrzljak.

Nadškof Zore je v pridigi dejal: »Ob spoznanju, da Bog vedno znova presega razdaljo med seboj in človekom, moramo tudi mi presegati razdaljo med človekom in človekom, med narodom in narodom, med menoj in mojim bližnjim. Posebno je pomembno, da danes to razdaljo tudi mi premagujemo v luči Božje bližine, ki jo doživljamo v tej evharistiji, v njegovi besedi in v hvaležnem spominjanju na čudovita dela, ki jih je v človeštvu, pa tudi znotraj naših narodov storil po Mariji.«

Po maši je potekala procesija s kipom fatimske Marije v spremstvu 64 maket fatimske kapelice. Srečanje pa se je zaključilo s prijateljskim druženjem.

V teh dneh pa je slovesno v koprski škofiji, kjer praznujejo 40-letnico obnovitve in razširitve škofije. Po Osimskem sporazumu je bila škofija povečana na račun delov goriške nadškofije in reške škofije, ki so ostali v Sloveniji. Obnovljena škofija je bila s tem odlokom tudi izvzeta iz goriške cerkvene pokrajine in priključena slovenski metropoliji v Ljubljani.

»Z veseljem lahko rečem, da je škofija po 40 letih živa in dejavna in da se je v teh 40-ih letih ogromno naredilo,« je dejal škof Jurij Bizjak, ki je leta 2012 postal tretji koprski škof obnovljene in povečane škofije. Ob tem si je zadal pet nalog. Na prvo mesto je postavil pomnožiti sadove Duha. Trenutno veliko delajo tudi na izboljšanju uprave, tudi z zmanjševanjem števila župnij. Škof Bizjak pa je posebno pozornost namenil tudi karitativni dejavnosti in skrbi za sakralno dediščino.

DRUŽBA IN KULTURA

17. oktobra smo zaznamovali svetovni dan boja proti revščini. Ob tem so se zvrstili številni pozivi k ukrepanju. Pri Slovenski Karitas pa so opozorili, da mnogi, ki so v času finančne in gospodarske krize pristali na cesti, niso več zanimivi za trg dela in ne bodo več zaposljivi. »Tudi ljudje, ki hodijo v službo in dobijo minimalno plačo ne morejo preživeti bodisi sebe ali svoje družine, kar je še hujše,« je dodal predstavnik Slovenske Karitas Peter Tomažič, ki je pojasnil, da v njihovi dobrodelni organizaciji kar 40.000 gospodinjstvom redno nudijo pomoč.

Založba Družina je predstavila knjigo prevedeno v slovenščino z naslovom Odpustil sem vam. Napisal jo je 57-letni Švicar Daniel Pittet, ki je bil med 9-im in 13-im letom žrtev spolnih zlorab s strani švicarskega kapucina. Cerkev s knjigo o primeru spolne zlorabe podira tabuje o tej tematiki.

»Trinajst let že delam z žrtvami spolnih zlorab in se srečujem z neznosnimi bolečinami, ki jih doživljajo. In lahko rečem, da ne vem, kaj bi se lahko primerjalo s to grozo, ki jo doživi neka žrtev spolne zlorabe,« je povedala psihoterapevtka dr. Tanja Repič, ki je del ekspertne skupine Cerkve na Slovenskem za pomoč žrtvam spolnih zlorab. Ob tem je pozvala vse, ki bi zaznali kakršenkoli klic na pomoč, da se nanj odzovejo.

Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference p. Tadej Strehovec pa je dejal, da je izkušnja spolnih zlorab še posebej tragična takrat, ko jo stori duhovnik, saj ima katastrofalne posledice, ne samo za psihofizično zdravje žrtve in njene družine, temveč tudi na njeno vero. O odzivu Cerkve na takšne primere pa je poudaril: »Škof ima dolžnost, ko dobi prijavo, da izvede pogovor s tem duhovnikom. Če se izkažejo upravičeni sumi, je treba takoj tega duhovnika umakniti z dela, kjer bi bil v stiku z otroki.«

Pri Celjski Mohorjevi družbi pa so predstavili knjigo Ivana Štuheca Slovenija brez Patrie in Zvonov, h kateri je spremno besedo napisal predsednik SDS Janez Janša. Delo vsebuje Štuhečeve komentarje, govore in izjave, ki jih je objavljal oziroma podal med letoma 2010 in 2017, večina pa se jih nanaša na sojenje v zadevi Patria in finančni zlom Nadškofije Maribor. Ob tem je opozoril, da dolg podjetij v lasti nadškofije ni znašal pol drugo milijardo, pač pa 450 milijonov evrov, ter na to, da je bila postopek proti Janši montiran. Prvak SDS pa je ob tem ocenil, da je tako pri aferi Patria kot pri Zvonovih v ozadju želja, da se obračuna s Cerkvijo in opozicijo.

Na dvorišču ljubljanske Teološke fakultete so v teh dneh odkrili kip dr. Janeza E. Kreka. Zbrane sta nagovorila prof. dr. Bogdan Kolar ter prof. dr. Janez Juhant. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa je v sodelovanju z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije in Inštitutom za zgodovino Teološke fakultete ob tem pripravila znanstveni posvet Janez Evangelist Krek; Sto let pozneje. Za ljubljansko Filozofsko fakulteto pa je spominsko obeležje dobil tudi jezikoslovec Jože Toporišič.

ŠPORT

Športno dogajanje v preteklih dneh je zaznamovala predvsem tekma tretjega kroga lige prvakov v Ljudskem vrtu na kateri so nogometaši Maribora zabeležili enega najhujših porazov v zgodovini kluba. Liverpool je slavil z 0 proti 7. Z istim tekmecem se bodo Štajerci pomerili spet 1. novembra, ko je na sporedu gostovanje.

Slovenska plezalka Janja Garnbret je na predzadnji tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju na Kitajskem v težavnosti osvojila tretje mesto. Njena največja tekmica v skupni razvrstitvi Južnokorejka Jain Kim je bila šele osma, tako da je slovenska šampionka že pred finalom v Kranju ubranila skupno zmago sezone v težavnosti in kombinaciji.

Najboljša slovenska boksarka Ema Kozin si je po naslovu svetovne prvakinje srednje kategorije po verziji WBU priborila še naslova po verzijah WBC in WBF. Kozinova ima v svoji statistiki brezhiben izkupiček, saj je v enajstih borbah med profesionalkami dosegla prav toliko zmag.

Slovenija
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...