Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

AVDIO: Kdo so kandidatke in kandidati za najvišjo politično funkcijo v državi?

Slovenija | 19.10.2017, 15:20

V Sloveniji bomo v nedeljo izbirali predsednika države. V tekmo se je podalo devet kandidatk in kandidatov. Na našem radiu ste med drugim lahko spremljali soočenje, za katerega sta se dva od njih opravičila, vse skupaj pa smo v času trajanja kampanje predstavili tudi v krajših pogovorih. Zdaj smo enem mestu zbrali njihove biografije, sledijo si tako, kot je določil žreb za vrstni red na glasovnicah. Lahko jim tudi prisluhnete.

Suzana Lara Krause

Kandidatka stranke SLS se je rodila 15. 3. 1979 na Ptuju, otroška leta je preživljala v Doliču v občini Destrnik, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Po opravljeni ptujski gimnaziji je odšla na študij v Ljubljano, kjer je diplomirala na Filozofski fakulteti. Leta 2007 je pridobila strokovni naslov profesorica slovenščine in ruščine, danes je samostojna podjetnica. Politično je dejavna od leta 2010, in sicer predvsem znotraj SLS - je predsednica Slovenske ženske zveze in članica izvršilnega odbora. V svojem programu je navedla, da je kandidatka, ki se je pripravljena boriti proti korupciji, proti kvarnim posledicam preteklih režimov. S svojo kandidaturo želi pokazati Sloveniji, da razume matere, podjetnike, kmete, obrtnike in delavce ter vse tiste, ki so vedno pozabljeni, izpuščeni, etiketirani in potisnjeni na stran. Že desetletje je poročena z Američanom, imata dva otroka. Je lastnica hiše na Ptuju, ki je obremenjena s hipotekarnim posojilom, in osebnega avtomobila, nima vrednostnih papirjev in ne deležev v podjetjih. Kot samozaposlena na mesec izda za 2000 evrov računov.

Suzana Lara Krause
Suzana Lara Krause © ARO/Rok Mihevc

Angelca Likovič

Kandidatka stranke Glas za otroke in družine je rojena 27. januarja 1944, odraščala je v vasi Blečji vrh pri Grosupljem. Obiskovala je ljubljansko učiteljišče, po izobrazbi je univerzitetna diplomirana organizatorka. Prvo službo je dobila v podružnični šoli Žalna. Po sedmih letih poučevanje je postala pedagoška svetovalka na Zavodu za šolstvo, kjer je ostala štiri leta, naslednjih šest let je bila direktorica Delavske univerze v Grosupljem. Nato je bila 18 let ravnateljica ene od ljubljanskih osnovnih šol. Med junijem in decembrom 2000 je bila v času vlade Andreja Bajuka državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo, po upokojitvi je bila soustanoviteljica društva Šola po meri človeka. 12 let je bila tudi članica SDS. Širši javnosti je postala znana kot komentatorka resničnostnih šovov. Je zagovornica krščanskih vrednot, tradicionalne družine in življenja. Vse omenjeno zagovarja tudi v kampanji.

Angelca Likovič
Angelca Likovič © ARO/Rok Mihevc
Likovičeva napoveduje še, da bo predsednica s posluhom za ljudi in slovensko kulturo. Z možem živi v Grosupljem, je mama dveh otrok in ima več vnukov. Je solastnica hiše v Grosupljem, hišo v hrvaški Savudriji je podarila sinu. Večjih prihrankov nima, posojil ne odplačuje.

Maja Makovec Brenčič

Kandidatka SMC je bila rojena 27. maja 1969 v Borovnici pri Ljubljani. Leta 1993 je diplomirala na ljubljanski ekonomski fakulteti in za diplomo prejela Prešernovo nagrado. Tri leta pozneje je magistrirala, leta 2000 je na ekonomski fakulteti zagovarjala še doktorsko disertacijo. Na ekonomski fakulteti je študentske klopi kmalu zamenjala za pisarno. Sprva se je zaposlila kot asistentka, od leta 2002 je delala kot docentka, od leta 2007 kot izredna profesorica, leta 2011 je dobila naziv redne profesorice. Med letoma 2010 in 2013 je vodila svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Deležna je bila očitkov zaradi prejemanja dodatkov za stalno pripravljenost, ki jih je nato vrnila. Leta 2013 je bila imenovana za prorektorico Univerze v Ljubljani. Leta 2015 je postala ministrica za izobraževanje, znanost in šport v vladi premierja Mira Cerarja, pri čemer petino svojega delovnega časa še vedno namenja delu na fakulteti. Političnih izkušenj do nastopa ministrske funkcije ni imela.

Maja Makovec Brenčič
Maja Makovec Brenčič © ARO/Rok Mihevc
V svoj volilni program je Makovec Brenčičeva umestila predloga pridobitve volilne pravice s 16. letom in ustavnega veta predsednika države. Je vdova brez otrok, njena velika ljubezen je šport. Je lastnica stanovanja in solastnica hiše, v lasti ima avtomobil. Varčuje v enem od pokojninskih skladov ter odplačuje 11.000 evrov posojila.

Boris Popovič

Koprčan brez dlake na jeziku se je rodil 5. septembra 1962. Po končani koprski gimnaziji se je vpisal na ljubljansko strojno fakulteto, a študija ni dokončal. Po očetovi smrti je prevzel vodenje družinskega podjetja, nato je leta 2002 prvič postal župan edine obalne mestne občine in do danes podpore Koprčanov ni izgubil. Nihče mu ne odreka razvoja, ki ga ga je Koper doživel v času njegovega vodenja edine obalne mestne občine, manj laskavo je njegovo pogosto »gostovanje« na sodiščih. V zadevi Serming je bil leta 2014 obsojen na tri leta zapora zaradi zlorabe položaja in pridobitve premoženjske koristi, a je višje sodišče to odločitev razveljavilo in zdaj teče ponovljeno sojenje. Leta 2012 je bil obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi razžalitve. Na predsedniških volitvah ga kandidira njegova stranka Slovenija za vedno, sam je prepričan v dober volilni rezultat.

Boris Popovič
Boris Popovič © ARO/Rok Mihevc
Popovič je znan tudi kot športni navdušenec. Živi v Bošamarinu pri Kopru z ženo, s hčerko in sinovoma in ni lastnik ne nepremičnine ne avtomobila, vozi namreč službenega.

Andrej Šiško

Kandidat stranke Gibanje Zedinjena Slovenija je bil rojen v Kopru 24. aprila 1969, a se je kmalu preselil v Maribor, kjer je po končani osnovni šoli obiskoval tudi Srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Leta 2011 je končal šolanje s področja informatike in postal inženir informatike, trenutno končuje študij marketinga. Že kot dijak je somišljeniki ustanovil nezakonito Anti Komunistično Organizacijo Slovenije, pozneje še Fronto za samostojno Slovenijo in Gibanje za odcepitev Slovenije. Bil je med organizatorji Slovenske garde, organizacije prostovoljcev, ki je sodelovala z obveščevalno službo slovenske Teritorialne obrambe. Politično je bil dejaven v Slovenski demokratični zvezi in v SNS. Bil je eden vidnejših navijačev Viol. Leta 2007 je bil pravnomočno obsojen zaradi poskusa umora, iz zapora je prišel leta 2009. Danes je predvsem publicist in avtor več knjig. Ni lastnik nepremičnin ali avtomobila, ima nekaj umetniških del in repliko knežjega kamna. Prav tako ne prejema plače ali socialne podpore. Je oče treh otrok, v prostem času pa se ukvarja z nogometom, airsoftom in gobarjenjem.

Andrej Šiško
Andrej Šiško © ARO/Rok Mihevc
Med temeljnimi točkami Šiškovega volilnega programa je prebuditev slovenskega ljudstva, zavzema se za vrnitev ukradene države slovenskemu narodu in slovenskemu ljudstvu.

Marjan Šarec

Rodil se je 2. decembra 1977. Leta 1996 je maturiral na Srednji lesarski šoli, nato se je vpisal na smer dramske igre in umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Leta 2001 je šolanje sklenil kot univerzitetni diplomirani igralec. Sprva se je zaposlil kot novinar na RTV Slovenija ter delal na radiu in televiziji. Javnost si ga je najbolj zapomnila po imitacijah mnogih znanih osebnosti, igral je tudi vloge izmišljenih likov, najbolj znan je bil Ivan Serpentinšek. Igralsko kariero je leta 2010 zamenjal s politično, ko se je odločil, da se bo kot neodvisni kandidat potegoval za mesto župana Kamnika. To mu je tudi uspelo, to funkcijo opravlja drugi mandat. Za kandidaturo na predsedniških volitvah se je odločil, ker je prepričan, da je čas za zamenjavo generacij na najvišjih položajih.

Marjan Šarec
Marjan Šarec © ARO/Rok Mihevc
Šarec z ženo in hčerkama živi v Šmarci pri Kamniku. Prosti čas namenja popravilu različnih tehničnih stvari in urejanju okolice hiše, njegova strast je preučevanje zgodovine. V lasti ima hišo in avtomobil ter nekaj starejših vozil, prihranjenih ima približno 90.000 evrov.

Borut Pahor

Aktualni predsednik države je bil rojen 2. novembra 1963 v Postojni. Univerzitetni diplomirani politolog smeri mednarodne dejavnosti je politično pot začel leta 1990 kot delegat takratne skupščine Republike Slovenije. Pozneje je bil več mandatov poslanec državnega zbora, med letoma 2000 in 2004 tudi njegov predsednik. Junija 2004 je bil izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Marca 1997 je postal predsednik takratne ZLSD, pozneje SD. Stranko je vodil skoraj 15 let. Po državnozborskih volitvah leta 2008, ki so stranki prinesle relativno zmago, je postal predsednik vlade, ki je mandat jeseni 2011 končala predčasno. Po volilnem neuspehu SD v istem letu je odstopil z mesta predsednika stranke, nato je leta 2012 po nenavadni kampanji, v kateri je opravljal različna dela, zmagal na predsedniških volitvah. Tudi tokrat stavi na neposreden stik z ljudmi.

Borut Pahor
Borut Pahor © ARO/Rok Mihevc
Pahor je zelo dejaven na družbenih omrežjih. Tekmeci mu očitajo pomanjkanje državniške drže in jasnega opredeljevanja do nekaterih vprašanj. Z odvetnico Tanjo Pečar ima sina, v prostem času se ukvarja s športom. Je solastnik hiše v Šempetru pri Novi Gorici in stanovanja v Ljubljani ter lastnik katrce.

Ljudmila Novak

Kandidatka NSi se je rodila 1. avgusta 1959 v Mariboru, otroštvo je preživela na Zgornji Velki v Slovenskih goricah. Po maturi na mariborski gimnaziji je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika. Poklicno pot je leta 1983 začela kot profesorica slovenskega in nemškega jezika v Srednješolskem centru Murska Sobota, nato v Dekliškem vzgajališču Višnja Gora. Do leta 2004 je poučevala tudi v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Politično pot je začela z vstopom v NSi leta 2000, ko je postala članica sveta stranke. Leta 2001 je bila izvoljena za županjo Moravč. To funkcijo je opravljala do leta 2004, ko je bila izvoljena v Evropski parlament. Po izpadu NSi iz parlamenta leta 2008 je bila izvoljena za predsednico stranke, tri leta pozneje se je tej pod njenim vodstvom uspelo znova uvrstiti v državni zbor. V tem mandatu je bila sprva njegova podpredsednica, nato je postala ministrica za Slovence v zamejstvu in tujini v vladi Janeza Janše. Leta 2014 je bila znova izvoljena v parlament, novembra lani so ji delegati na kongresu NSi zaupali nov mandat na mestu predsednice stranke. Ob morebitni zmagi želi biti predsednica vseh državljanov.

Ljudmila Novak
Ljudmila Novak © ARO/Rok Mihevc
Novakova je že več kot 30 let poročena z možem Romanom, s katerim imata tri otroke in pet vnukov. Rada vrtnari, nabira gobe in bere. Živi v hiši, ki je v lasti njenega moža, je lastnica nekaj kmetijskih zemljišč. Ima dva avtomobila, nekaj vrednostnih papirjev in približno 7000 evrov prihrankov.

Romana Tomc

Kandidatka SDS se je rodila 2. 11. 1965 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirana ekonomistka. Njeno priljubljeno področje še danes ostaja področje davkov, na katerem je takoj po končani Ekonomski fakulteti v Ljubljani tudi začela svojo poklicno kariero. Skoraj desetletje je bila zaposlena na Gospodarski zbornici Slovenije, delala je tudi pri združenju delodajalcev. V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je bila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, še pred tem je na istem ministrstvu vodila direktorat za delo in pravice iz dela. Preden je bila izvoljena v državni zbor je bila direktorica Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. V mandatu 2011 do 2014 je bila poslanka, dve leti je opravljala tudi funkcijo podpredsednice parlamenta. Leta 2014 je bila izvoljena v Evropski parlament. V kampanjo pred tokratnimi predsedniškimi volitvami je vstopila relativno pozno. Prepričana je, da je Slovenija pravzaprav preveč razdeljena in da nas to hromi pri nadaljnjem razvoju.

Romana Tomc
Romana Tomc © ARO/Rok Mihevc
Tomčeva ima odrasla otroka. Je lastnica hiše v Ljubljani, dveh avtomobilov in nekaj kmetijskega zemljišča, ima tudi približno 80.000 evrov prihrankov in delnice Nove24TV.

Foto: ARO/Rok Mihevc

Slovenija, Politika
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.