Ljubljana, petek, 20. oktober 2017, 06:45

Dejan Horvat, kmet in duhovnik: Ne bojte se življenja na kmetiji!

Foto © Marjan Papež
14. shod kmetov - prinašanje darov
Foto © Marjan Papež

"A ni najbolj prijetno prav kmečko okolje za mlade družine? Ne bojte se življenja na kmetiji. Res je težko, je pa tudi lepo!"

%s1 / %s2

Tradicionalno srečanje kmetov pri blaženemu Antonu Martinu Slomšku, zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, že 14. po vrsti, je tudi letos na Ponikvo in Slom privabilo več kot tisoč kmetov in tistih, ki jim je kmetijstvo blizu.

Iz bogatega sodelovanja pri praznični sveti maši je vela misel, da je treba, ne glede na letošnje vremenske neprilike, pa naj bo to pozeba, toča, ali suša in moča, ki so jemale davek na poljih, njivah in vinogradih, to sprejeti, hkrati pa Boga prositi za boljše leto.

Sveto mašo je letos daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. V mašnem nagovoru je poudaril, da naj bo to srečanje velika spodbuda za našo rast v veri, za blagor našega podeželja, za blagor našega kmetijstva, za vrednote našega kmečkega stanu in našega slovenskega podeželja.

»Te vrednote so bile vedno izpostavljene mnogim pritiskom in različnim pozitivnim in negativnim vplivom. Tudi danes ni nič drugače, ko se na vsakem koraku soočamo s pojavi in posledicami svetovnih, gospodarskih, socialnih, moralnih in tudi verskih trendov in odmevov. Vse to vdira tudi na naše podeželju in v naše domove ter družine in vabi k načinu življenja, ki pogosto ni najbolj v skladu z naravnimi in božjimi potmi in načrti,« je povedal škof Lipovšek.

V nadaljevanju se je navezal na okrožnico o naši skrbi za okolje, ki jo je leta 2015 izdal papež Frančišek, kjer je spregovoril o svetovnih problemih, kot je segrevanje ozračja, izginjanje živalskih in rastlinskih vrst in velike naravne katastrofe kot posledica našega neodgovornega ravnanja. Med drugim tudi izpostavi hranjenje kot imenitno priložnost srečanja z Bogom in druženje med sabo.

14. shod kmetov - somaševalci
14. shod kmetov - somaševalci

»Hrana je dar, ki ga mi ljudje pripravljamo drug drugemu, saj je za to, da pride kos kruha na mizo, treba vsaj osem ljudi: tisti, ki je oral, sejal, požel, peljal v mlin, zmlel, spekel, prodal in dal na mizo« je povzdignil poslanstvo kmetov škof Lipovšek.

Sledilo je darovanje, ko so kmetje z vseh koncev Slovenije prinesli na oltar darove: kruh, vino in druge pridelke. S tem so izrazili hvaležnost za letošnjo letino in priprošnjo za naprej.

Udeležence srečanja je pri maši, ki jo je s petjem polepšal mešani pevski zbor župnije Beltinci, nagovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo in posebej izpostavil: »Slovenske kmetice in kmetje tudi danes živite za svojo vero, za svojo domovino, za svoj jezik in narod, in tako je tudi prav. Za to moramo biti hvaležni našim prednikom, ki so nam vlili ljubezen do domače slovenske zemlje, spoštljivega odnosa do ljudi in narave. V tem duhu ostanimo povezani tudi v prihodnje. V miru pridelovati naš vsakdanji kruh, ga jesti in deliti z drugimi, to je nekaj, kar nima alternative. In narod, ki to spozna, ima svojo prihodnost. Prihodnost, ki je povezana z domačo grudo in njenimi žlahtnimi darovi.«

»Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti!«

Ta Slomškova misel in geslo letošnjega srečanja se je še posebej izrazilo na popoldanski slavnostni akademiji pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu, kjer je bil slavnostni govornik Dejan Horvat, kmet in duhovnik.

Najprej je prisotne nagovorila Maja Žibert, vinska kraljica Slovenije in opozorila:

»Slomšek nosi spomin, ki živi in bo živel. Na primer pesem En hribček bom kupil ga povezuje s kmetijstvom, sam je rekel s tem, da bi rad gojil vinsko trto, ki nas vabi, da smo med sabo prijatelji in naj nas povezuje vinska kapljica v pravih merah,« je z dobro voljo zaključila vinska kraljica.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je izpostavil, da ima naše kmetijstvo lepo tradicijo in naša dolžnost je, da to tradicijo spoštujemo in ohranjamo. V današnjem času v Evropi malo ljudi razmišlja o lakoti, čeprav je v svetu veliko ljudi lačnih.

»Od povsod prihaja k nam cenena hrana. S spoštovanjem tradicije bi bilo slovenskemu kmetu lažje in se ne bi bilo treba boriti za Izbrano kakovost. Kljub temu imamo lepo podeželje, urejeno. Predvsem zaradi ljudi, ki kmetujejo.

14. shod kmetov - Cvetko Zupančič
14. shod kmetov - Cvetko Zupančič

Glede vloge predsednika države pričakujem, da bi moral kot avtoriteta stopiti pred poslance, ministre in poudariti nepogrešljivo vlogo kmeta; pri obdavčenju gozdov in kmetijskih zemljišč pa jasno povedati, da ta niso kapital, ampak osnovna sredstva, ki so potrebna za kmetovanje.

Moram pa reči, da imamo uspešne mlade družine, ki opravljajo tri ključna poslanstva kmeta: skrbijo za pridelavo hrane, za urejeno krajino in sožitje med generacijami,« je zaključil Zupančič.

Moli in delaj!

Osrednjo besedo na akademiji pa je imel Dejan Horvat, kmet in duhovnik v župnijah Markovci in v Gornji Petrovci na Goričkem. S prisrčnim nagovorom, iz katerega je vela ljudskost njegovega združevanja obdelave zemlje in dušnopastirskega dela, je med udeleženci pritegnil veliko pozornost.

14. shod kmetov - Dejan Horvat
14. shod kmetov - Dejan Horvat

Dejan Horvat na svoj način uresničuje Benediktovo pravilo »Moli in delaj!«, in posebej dokazuje, da se lahko Bogu daje čas z vsakim delom, tudi z delom v hlevu. Ker ima v obeh župnijah skupaj le 400 faranov, se je pred leti odločil, da bo tudi kmetoval. »Pred štirinajstimi leti sem si zadal cilj, da bomo v župnijah zmanjšali zaraščenost in tako vsako leto spet usposobimo za pridelavo po nekaj hektarjev.

»Zato pravim, da je lepo biti kmet! Včeraj sem zoral nekaj njiv drugim, ki bodo posejali pšenico in ta bo postala kruh, ki ga darujemo na oltarju. Kaj ni to lepo?« In še misel mladim.: »A ni najbolj prijetno prav kmečko okolje za mlade družine? Ne bojte se življenja na kmetiji. Res je težko, je pa tudi lepo,« je ob glasnem odobravanju zaključil župnik in kmet Dejan Horvat.

Dejan Horvat je kmet in duhovnik v župnijah Markovci in v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Poleg dušnopastirske službe lastnoročno upravlja z župnijskim posestvom. Ta obsega okrog 20 hektarjev obdelovalnih površin in več kot 30 hektarjev gozda. Na posestvu redi okrog 20 glav govedi in nekaj konj, nesebično pa priskoči na pomoč tudi sofaranom. S svojim odnosom do obdelovalne zemlje in umnim gospodarjenjem v gozdu je v današnjem času pravi zgled umnega kmetovanja.

14. shod kmetov - sodelujoči
14. shod kmetov - sodelujoči

Kulturni program akademije, ki jo je povezoval Stane Kocutar, so obogatili še mešani pevski zbor župnije Beltinci, kvartet ljudskih pevcev z Vitanja in tradicionalno ljudska pesnica Ivanka Uduč iz Planine pri Sevnici. Druženje se je zaključilo s pogostitvijo. Golaž in dobrote s kmetij so pripravili člani prostovoljnega gasilskega društva Ponikva in članice društev kmečkih žena z območja KGZS – Zavoda Celje ob sodelovanju učencev Šolskega centra Šentjur.


Ne spreglejte: