Ljubljana, nedelja, 16. december 2018, 23:40

Ob sklepu Cankarjevega leta

V vrhniškem Cankarjevem domu je včeraj potekala osrednja državna slovesnost ob 100 letnici smrti Ivana Cankarja, ki jo je s slavnostnim nagovorom začel predsednik republike Borut Pahor. Ta je med drugim poudaril, je bil Cankar kljub kritičnosti in opisovanju nesrečnih ljudi in družbe optimist, kar je po njegovem mnenju tudi poziv sodobnemu človeku. No, če se z njegovimi besedami strinjam ali ne, dan pozneje, prav na obletnico samo, ugotavljam, da sem pomalem že naveličan prireditev in dogodkov povezanih z našim velikim pisateljem in dramatikom. Ja, vem to so kar težke besede za nekoga, ki se na radiu ukvarja s kulturo. Kljub temu prosim za razumevanje.


Od Cankarja k večji tranzicijski pravičnosti v Sloveniji

Obhajamo stoletnico smrti pisatelja Ivana Cankarja. Ker je za nami teden Karitas, bi rad povezal Cankarjeve misli o socialni pravičnosti z karitativnim delovanjem. Nova vlada je sklenila sporazum s sindikati za izboljšave v plačnem sistemu. Delodajalci opozarjajo na nujnost zmanjševanja stroškov države in ureditev javne uprave. Čudno je, če kandidat za ministra za kohezijo meni, da se ne spozna na to področje . Še bolj pa, da naj bi bili po pisanju medijev njegovi dosedanji uradniški posli v nepregledni.


Prejemnici izjemne pokojnine ne smrdi denar klerofašistov

V Izoli sta minule dni odmevala dva dogodka: razstava Ivan Cankar v mestni knjižnici in koncert Nosil bom rdečo zvezdo. Oba dogodka sta vzenimrila javnost, a obsodbo po 133. členu kazenskega zakonika razpadle Jugoslavije je doživel le prvi. Med množico razstavljenih predmetov in besedil je bil na ogled letak iz leta 1944 z naslovom Mi pa imamo pravico do življenja, na katerem so navedene Cankarjeve besede »Mati - domovina – Bog« in verz iz pesmi Rdeči pionirji Mateja Bora »naš bog so: rop, požig, umor!« Nastop nesojene Prešernove nagrajenke Svetlane Makarovič, ki sovraži katoliško Cerkev, je medtem prinesel jasno sporočilo: »Rdeča zvezda naj sije v prihodnost sveta brez kletk, brez meja, brez sovraštva.


Spopad resnic ali Nič ni novega pod soncem

Če je tako zapisal Pridigar pred več kot dvatisoč leti, kaj lahko napišemo ob rob našim štiriindvajsetim, bi se lahko vprašali. Slovenskemu medijskemu prostoru smo nedvomno dali neko novo dimenzijo, pa ne zgolj z verskega stališča, vsa leta se trudimo graditi odnos, in ne zgolj posredovati, vstopati v dialog, in ne zgolj komentirati in podučevati.


Tokrat v levjo kletko ne grem ...

Komisija za enake možnosti na področju znanosti jutri na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pripravlja posvet o tem, ali je znanstvena sfera vključujoča. Gre za nadaljevanje razprave o izmenični rabi ženske in moške slovnične oblike kot nevtralne v pravilnikih oziroma pravnih aktih nekaterih fakultet. Na posvetu bodo govorili tudi o tem, ali se bo takšna praksa razširila tudi na uradne dokumente na državni ravni.


Sovražni vs. prijazni govor

V zadnjih dneh nas je predsednik vlade Marjan Šarec spodbudil, da smo začeli malo bolj intenzivno razmišljati o besedni zvezi sovražni govor. S svojo izjavo, da naj podjetja, ki so delno ali večinsko v državni lasti, razmislijo glede oglaševanja v medijih, ki širijo sovražni govor, je premier dvignil precej prahu. Sam pravi, da je bil poziv namenjen razmisleku, da pa ni nikomur govoril, kaj mora in česa ne sme pisati.


Utopija ali upanje?

V zadnjih dneh cerkvenega leta beremo pri mašnih berilih knjigo Razodetja. Pravijo, da je to najbolj razlagana biblijska knjiga, saj jo razlagajo teologi, znanstveniki, verniki različnih krščanskih Cerkva, neverniki, astrologi, vedeževalci… Navadni verniki pa včasih pravzaprav ne vemo, kaj bi s tole knjigo!


Volitve brez jasnega signala

Lokalne volitve še niso končane, zato je za dokončno oceno še prezgodaj. Vendar je moč verjetno že reči, da opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.


Vse teče

Vse teče. Tako je pred davnimi časi rekel Heraklit in tako je svojo novelo naslovil Vasilij Grossman. Ne vem, koliko ga pozna širša javnost, saj na zemljevidu osrednjih medijev ni zanimanja za tako imenovano taboriščno literaturo. Izšla je pri inštitutu Nove revije.


Šola za župane in svetnike

Te dni smo že ali pa še bomo oddali glas za bodoče župane in občinske svetnike. Volilni sistem, ki ga imamo ni problematičen samo na državni ravni ampak tudi na lokalni, morda še bolj. Iz volitev v volitve ugotavljamo, da je udeležba slaba. To je najprej odvisno od stopnje demokratične kulture, ki je v Sloveniji slaba, ker se temu sploh ne posveča, ne šola ne mediji. Drug problem pa je sistemske narave. Sistemi so lahko takšni, da državljana vzpodbujajo k soudeležbi ali pa ga odvračajo. Ker smo dediči totalitarnega sistema, ki je soudeležbo definiral skozi ideološka očala, bi morali na področju demokratične kulture načrtno spremeniti staro socialistično in komunistično fikcijo samoupravljanja, ki je dejansko bila predvsem samozapravljanje.


Novejše novice | Starejše novice