Ljubljana, petek, 20. oktober 2017, 06:46

Bo katalonski parlament razglasil neodvisnost najbogatejše španske regije?

Adam Casals
Foto © ARO
Audio posnetki:
%s1 / %s2

V Španiji so vse oči uprte v Katalonijo, točneje v njenega premierja Carlesa Puigdemonta, ki bo nagovoril regionalni parlament. Ali bo ob tem razglasil neodvisnost, ki jo je na nedavnem referendumu podprlo več kot 90 odstotkov volilcev, še ni jasno. Politični opazovalci in mediji omenjajo več scenarijev. Govorili smo s posebnim odposlancem katalonske vlade v Avstriji, Lichtensteinu, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem in v Sloveniji Adamom Casalsom.

Kako ste vi doživljali referendum o neodvisnosti Katalonije in nasilje španske policije nad volilci, ki so želeli oddati svoj glas?

Situacija je bila resnično strašna. Tisto nedeljo zvečer sem bil na Dunaju, kjer sem imel intervju za eno od tamkajšnjih televizij. Klicali so me starši, člani družine in prijatelji, nekateri so jokali zaradi vsega, kar so videli. Bili so pretreseni. Veste, ko je še živel diktator Francisco Franco, sem bil otrok. Ne spomnim se ga, a spomnijo se ga moji starši in številni prebivalci Katalonije, ki so se takrat borili za demokracijo. Tudi Katoliška Cerkev je sodelovala v boju za demokracijo. Moji starši so bili člani tega katoliškega gibanja. Zdaj so mi dejali, da kaj takega niso videli od časov diktature. Naj dodam še nedavno sporočilo, ki sem ga prebral na družbenem omrežju Twitter. Poslano je bilo iz samostana Poblet, zelo pomembnega samostana v Kataloniji, saj so tam pokopani aragonski kralji, torej katalonski kralji v srednjem veku. Redovniki benediktinci so zapisali: Bog je na strani šibkih. V tem primeru so to stare matere, stari očetje, matere, otroci, običajni ljudje, ki niso storili zločina, le želeli so odločati o svoji prihodnosti, a jih je brutalno napadla španska policija.

Za neodvisnost je glasovalo 90 odstotkov volilcev. Pomisleke o zakonitosti referenduma sproža udeležba, ki je bila le nekaj nad 42-odstotna. Kakšen je vaš komentar?

Vse raziskave preteklih mesecev so kazale, da je želelo glasovati 60 odstotkov prebivalcev Katalonije. Teh, ki so se ustrašili groženj in ostali doma, teh, ki so odšli na volišča, a niso mogli oddati glasu, je na sto tisoče. Krivda za to ni na strani katalonskih ljudi ali katalonske vlade. Krivdo je treba iskati pri španski vladi in španskem represivnem aparatu. Španski represivni aparat je tisti, ki je mnogim onemogočil glasovanje. Pravzaprav lahko teh 2,3 milijona ljudi, ki so volili, imenujemo narodni heroji. V teh izredno težkih okoliščinah so uspeli oddati svoj glas v volilno skrinjico. Ponosni smo na dejstvo, da se je toliko ljudi miroljubno podalo na ulice in pokazalo državljansko držo ter se ni pustilo izzvati provokacijam španske policije.

Katalonski parlament naj bi neodvisnost razglasil v začetku tega tedna, a temu odločno nasprotujejo katalonski socialisti. Obrnili so se na špansko ustavno sodišče, ki se je odločilo suspendirati sejo. Kaj vse se bo po vaših napovedih dogajalo? Kakšni so mogoči scenariji?

Najprej je treba povedati, da je špansko ustavno sodišče ravnalo napačno. Gre za nezakonito potezo v demokratični državi, ki naj bi spoštovala vladavino prava. Nedopustno je prepovedati redno zasedanje katalonskega parlamenta brez vedenja, kaj se bo tam dogajalo. Dnevni red namreč ni predvidel razglasitve neodvisnosti. Špansko ustavno sodišče je povozilo demokracijo na katalonskem ozemlju. Temu se ne moremo ukloniti. Da bi se izognil podobnim težavam, je katalonski premier izredno zasedanje katalonskega parlamenta sklical za drug dan. Kakorkoli že … Absolutna večina katalonskega parlamenta je za neodvisnost, a ne vem, kakšna bo njegova odločitev. Po demokratičnih pravilih so njegovi člani suvereni pri svojem odločanju. To suverenost so jim podelili ljudje, ki so jih izvolili, zato bodo ravnali skladno s tem.

Kakšne so sicer trenutno razmere znotraj katalonske vlade oziroma strank v Kataloniji?

Veste, da španski državni tožilec vsem članom demokratične večine v katalonskem parlamentu, ministrom katalonske vlade in našemu premierju grozi z zaporom. Lahko si predstavljate, da razpoloženje ni prav dobro.

Kako v tej zapleteni situaciji vidite vlogo Evropske unije? Najprej se je odzvala zelo mlačno, slišali smo tudi ugotovitve, da gre pravzaprav za notranje zadeve Španije, nato so se vrstili in se še vrstijo pozivi k dialogu …

Najprej je treba poudariti, da ne gre za notranjo zadevo Španije. Španija je članica evrskega območja, Španija je članica schengenskega območja. Kar se zgodi v Španiji, vpliva na gospodarstva vseh članic evrskega območja. To je vsekakor zadeva Evropske unije. Njen odziv je zelo razočaral, prav tako so razočarale besede, s katerimi je podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans opravičeval uporabo nasilja s strani španske države. Temeljito bi moral premisliti, kar je izrekel. Užalil je milijone Kataloncev, užalil je 800 tistih, ki so bili ranjeni v nasilju španske države. Nekateri so zaradi uporabe nezakonitega orožja utrpeli resne poškodbe. Ena od žrtev je izgubila oko zaradi gumijastih nabojev, s katerimi je streljala španska policija in so v Kataloniji prepovedani že leta. Žalosti nas odziv Evropske unije, še posebej, ker lahko zelo glasno izreka kritike proti oblastem na Madžarskem, Poljskem, v Rusiji in Turčiji, a španske oblasti pušča pri miru, čeprav so si te dovolile nezaslišano. Evropsko unijo prosimo, naj ravna odgovorno, ne razumemo, kaj se dogaja.

Kaj pričakujete od Bruslja v prihodnjih dneh?

Od Bruslja pričakujemo, da le odigra svojo vlogo. Zagotoviti mora spoštovanje temeljnih načel Evropske unije v vseh članicah povezave. Naslanjam se na člena 2 in 7 v prvem poglavju pogodbe Evropske unije, ki zelo jasno določata, da je treba proti članici, ki napada svoje prebivalstvo ter ne spoštuje osnovnih načel demokracije, svobode in človekovih pravic, ukrepati. Konča se lahko tudi z izključitvijo članice iz Evropske unije. Nekaj je treba storiti.


Ne spreglejte: