Ljubljana, petek, 20. oktober 2017, 06:57

Nedelja je darilo Boga in ni priložnost za »šoping«

Nakupovanje
Foto © indiegirlblogs.wordpress.com

"Potrebno bo razviti kritiko potrošništva, da bomo zagotovili pravico do počitka in časa do družinskih in verskih vrednot."

Audio posnetki:
%s1 / %s2

Kako naj kristjani preživljamo nedeljo, smo se spraševali v oddaji Za življenje, katere gost je bil dr. Tadej Strehovec. Povedal je, zakaj je nedelja dela prost dan, kakšno mesto ima nedeljska sveta maša v življenju kristjana in zakaj je dobro, da se ob nedeljah izogibamo nakupovanju.

Nedelja je božji dar

Nedelja je za večino ljudi dan počitka in za kristjane tudi dan spomina na vstajenje Jezusa Kristusa, je povedal dr. Strehovec. »Na prvi ravni je to priložnost, da se v tednu, ki ga začenjamo z nedeljo, srečamo z Bogom in se mu zahvalimo, izročimo načrte, želje in najdražje. Obenem pa si vzamemo tudi čas za družino, prijatelje in naberemo moči za nov teden.« Nedelje si nismo izmislili ljudje, ampak nam jo je dal Bog.

Zgodovina nedelje kot prostega dne

V samo človekovo naravo je položena zakonitost dela ter na drugi strani počitka in praznovanja. »Strokovnjaki govorijo o tem, da naj bi ta ideja 7-dnevnega tedna prišla iz stare Grčije preko Egipta v Rim.« In zanimiva so tudi poimenovanja prostega dne v drugih kulturah. »V Indiji je to »dan smisla«, na Kitajskem »rdeči dan«, Rusi jo imenujejo »vstajenje«, v večini pa jo imenujejo »nedelja«, ko človek »ne dela«.«

Bog sedmi dan ni počival zato, ker bi bil utrujen

Ko govorimo o krščanskem smislu nedelje, moramo izhajati iz samega Evangelija, je pojasnil Tadej Strehovec. »Bog je ustvaril svet in en dan je počival. To ne pomeni, da je bil takrat utrujen, ampak si je vzel čas, da občuduje stvarstvo, ki ga je ustvaril in je ta dan posvetil in človeku naročil, naj si tudi on odpočije od dela in skrbi ter naj si vzame čas za Boga in ga prepoznava v Stvarstvu.«

Kljub temu Strehovec opozarja, da nedelja ni čas za brezdelje. »To je čas, ko se človek na poseben način umesti v božjo navzočnost. Ne pomeni, da nedeljo preživimo v brezdelju pred televizorjem, s hrano in pijačo. Nedelja je rezervirana za notranji duhovni napor, da poglobimo osebno prijateljstvo z Bogom.«

Nedelja izgublja svoj prvotni namen

Za kristjane je nedelja ključnega pomena, da se srečujemo z živim Jezusom Kristusom in je tudi priložnost, da se srečamo z družino, prijatelji, bolnimi, trpečimi in ljudmi, ki bogatijo naše kulturno življenje. »Ko človek izgubi smisel za nedeljo in postane eden izmed običajnih dni, se sooča z dvema problemoma. Da izgubi vero in smisel življenja.«

Nedelja pa žal v sodobni družbi izgublja tradicionalni pomen in ljudje dajejo prednost nakupovanju in športnim prireditvam. »Zahodna civilizacija se sooča z ideologijo potrošništva, ki širi urnik dela tudi v nedeljo. Pri tem ne gre samo za to, da bi ob delu v nedeljo preživeli, ampak se kot potrošniki obnašamo tudi sedmi dan, da bi z nakupovanjem dobrin izboljšali svojo negativno samopodobo. Hkrati z obiskom nakupovalnih centrov ljudje premagujejo tudi osamljenost, ki je pereč problem današnjega sveta.« Nedelja postaja tudi nedelja športa, ki lahko v nekaterih vidikih predstavlja problem, zlasti če zamegli človekovo sposobnost duhovnega in presežnega.

Vse to sodobnega človeka vodi v nenehno utrujenost in bolj sekularizirano družbo, opozarja Strehovec. »Več imamo alkoholizma, samomorilnosti, obiskov pri psihologih, neplodnosti, duševnih bolezni, uporabe drog...« Zato je potrebno po njegovih besedah razviti kritiko potrošništva, da bomo zagotovili temeljno pravico do počitka in časa do družinskih in verskih vrednot.

Kdaj bo politika uresničila voljo naroda?

Na splošno smo sicer Slovenci narod, ki ceni prosti čas, a tudi pri nas se ta potrošniška ideologija širi v nedeljo. »Trgovine so odprte in številni ljudje so zaradi ekonomskih razlogov prisiljeni, da delajo ob nedeljah.« Ob tem je spomnil na referendum leta 2003, ko je skoraj 60% ljudi izrazilo stališče, naj se omeji nedeljsko delo. »Tu je politika odpovedala in obžalujem da še do danes niso uresničili voljo ljudi. Politika vztraja pri razlagi, da naj bi z zaprtjem trgovin oslabili gospodarsko rast, a gospodarska kriza je pokazala, da niti odprtje trgovin ni pripomogla k izboljšanju razmer.« Zato Strehovec upa, da bo država zaščitila pravice delavcev in izboljšala nepravično zakonodajo.


Ne spreglejte: