Demenca pri nas premalo prepoznana

Sociala | 15.09.2017, 16:06 Petra Stopar

Znani so rezultati prvega vseslovenskega projekta za zgodnje odkrivanje demence Adam, v katerem se je od maja do julija letos brezplačno testiralo 457 prostovoljcev v povprečni starosti 71 let. Kot je povedal nevrolog Zvezdan Pirtošek, je polovica sodelujočih na testu dosegla slabši rezultat kognitivnih sposobnosti. To ne pomeni nujno, da imajo demenco, lahko pa je ta upad prvi pokazatelj te bolezni. Vzorec projekta Adam je prvi pomemben korak k zbiranju kritičnih podatkov s področja demence.

Vodja projekta, zdravnik nevrolog na kliničnem oddelku za bolezni živčevja nevrološke klinike na UKC Ljubljana Zvezdan Pirtošek je povedal, da so preiskave izvedli na osebah, ki so izjavile, da sicer nimajo diagnosticiranih motenj miselnih in spominskih funkcij. A tudi na teh ljudeh je test pokazal nekatera večja odstopanja od normalnih rezultatov. Kar 38 odstotkov oz. 170 sodelujočih je doseglo slabši rezultat od zdrave populacije. Še dodatnih 12 odstotkov je bilo mejnih. Zato nevrolog ugotavlja, da je demenca »neka tiha bolezen, ki je zelo ’poddiagnosticirana’, če pa je diagnosticirana, se mi z njo ne ukvarjamo«.

Kot je dodal, bi lahko to nakazovalo, da je demenca v Sloveniji pri nas bistveno premalo prepoznana, kar pomeni, da med nami živi veliko ljudi, ki imajo demenco, pa za to ne vedo. Je pa dodal, da bi lahko sklepali, da so se projekta v večji meri udeležili ljudje, ki imajo družinsko nagnjenost k demenci oz. ljudje, ki morda že čutijo, da njihove miselne sposobnosti pešajo, kar ni nujno, da takšnega odstotka ljudi s kognitivnimi težavami ni mogoče preprosto posplošiti na širšo populacijo take starosti.

Izvajalce projekta je presenetilo tudi veliko povpraševanje po testiranju, saj so prejeli več kot 4000 prijav. Projekt je pozdravila predsednica združenja Spominčica za pomoč svojcem in bolnikom z demenco Štefanija Lukič Zlobec, ki je sama opozorila na trenutno veliko težavo: »Glavni problem, zaradi katerega nas ljudje kličejo, je pomoč na domu. Sprašujejo, ali imamo koga, ki bi za tri ure prišel pomagat domov? Bolezen namreč tudi dolgo traja, zadnjih pet do šest let so svojci popolnoma izčrpani, saj je treba zanje skrbeti 24 ur, sami ne zmorejo popolnoma ničesar.«

Predvideno je, da se izvajanje in financiranje zgodnjega odkrivanja demence v prihodnje uredi po zgledu drugih nacionalnih programov, kot sta Dora ali Svit, dejstvo pa je, da zdravila, ki bi ustavilo demenco ali celo izboljšalo kognitivne funkcije, ni. Manuel Kuran iz družbe za aplikativno nevroznanost Blckb predlaga: »Smiselno bi bilo, da se Adam nadaljuje kot neka močna medijska kampanja za izobraževanje in osveščanje predvsem ljudi na periferiji, ki so sami, nimajo ne svojcev ne sosedov, lokalni zdravniki so preobremenjeni in se z njimi ne morejo pogovarjati. Dogajalo se nam je, da so se udeleženci, stari 65 let, razjokali na testih, ko jim je nekdo iz vprašalnika postavil vprašanje, kako vidijo praznino ali pa bogastvo svojega življenja. Rekli so, da jim že desetletja nihče ni zastavil takšnega vprašanja.«

Pirtošek svetuje tistim, ki so dosegli slabše rezultate, naj se odpravijo k osebnemu zdravniku, če tudi sicer pri vsakodnevnih opravilih opažajo težave s spominom in miselnimi sposobnostmi. Skupaj z osebnim zdravnikom pa bosta potem določila, ali je potrebna nadaljnja diagnostika pri nevrologu ali psihiatru, ki lahko potrdita diagnozo demence.

Več o projektu si lahko preberete na strani Adama.