Ljubljana, sobota, 23. september 2017, 18:14

Avgusta na prazne gredice še repa, rdeča redkev, radič, pa tudi fižol

Zelenjavni vrt
Foto © gardeningknowhow.com

"Rastline se po toči neverjetno dobro obrastejo, prav zato verjetno zavarovalnice profesionalnim pridelovalcev pravijo, da pridejo na popis škode čez tri tedne."

Audio posnetki:
%s1 / %s2

Mnogi ste se po dežju v minulih dneh oddahnili in lažje zadihali, ko so rastline vendarle dobile nekaj osvežitve in se je tudi na vrtovih malce omililo stanje s pomanjkanjem vode. Mnogi pa so bili v neurjih, ki so spremljala zaključek četrtega vročinskega vala žal prizadeti s točo, nekateri tudi že večkrat v tej rastni sezoni.

In prav ob vprašanjih, kako pomagati rastlinam, ki jih je toča prizadela, smo se ustavili ob začetku Svetovalnice. Naša gostja je bila Ana Ogorelec, specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.

Ukrepi ob suši

Strokovnjakinja je poudarila, da rastline v razmerah nad 30 stopinjami Celzija ne rastejo, ampak čakajo na boljše čase, na nižjo temperaturo, da normalno opravljajo fotosintezo in normalno funkcionirajo. »Rastline pridejo v stres in to se pozna tudi v nadaljevanju, četudi se izboljšajo razmere.« Npr. zelje je takšna rastlina, ki v tem času čaka in ne raste. »To se bo poznalo tudi v zakasnitvi pri pobiranju pridelka, ker ne bo zrelo ob času, ki smo ga predvidevali. Zato je najbolj pametno, da zelje posadimo v več terminih."

Vedno več se prav zaradi suše uporablja kapljično namakanje. »To je dobra naložba, saj s takšnim načinom najbolj racionalno porazdelimo vodo, kjer so korenine. Najbolj optimalno je, da namakamo ponoči, še bolje zgodaj zjutraj.« Pomembno je tudi oroševanje, ki je najbolj primerno za solato in zelje, ki ne prenašajo visoke temperature, zato je z oroševanjem možno to zelenjavo shladiti. »Pomembno je, da ne zalivamo ob 10. uri zjutraj, ko je rastlina že pregreta, z mrzlo vodo pride do šoka in to se pozna tudi na rastlini sami.«

Ukrepi po toči

Najprej ocenimo škodo. »Če je prevelika, če so rastline še majhne, potem je najbolje preorati in ponovno posejati. A zdaj smo že avgusta in verjetno so rastline že velike, tako, da je bolje, da poškodovane plodove porežemo, da se rastlina ne izčrpava. Sledi krepitev rastlin.«

Krepitev opravimo z raznimi algami in to čim prej, ko je možno. »Takšne pripravke dobimo v vseh trgovinah.« Če čez dva, tri dni vidimo, da se rane niso zacelile, potem rastline poškropimo še s fungicidom, da preprečimo možnost glivičnih obolenj, dodamo pa lahko tudi aminokisline. »Alge krepijo, fungicidi preprečijo okužbe.« Ogorelčeva še svetuje, da po toči okopljemo rastline in dognojimo plodovke z dušikom. »Rastline se neverjetno lepo obrastejo, saj so večinoma dobro prilagodljive razmeram.«

Ana Ogorelec
Ana Ogorelec

Zračenje rastlinjakov

Pomembno je, da v rastlinjaku naredimo prepih, da na hitro osušimo ves rastlinjak. »Zato morajo biti odprte vse odprtine. Julija in avgusta pa je rastlinjak lahko popolno odprt tudi ponoči. Ko se začnejo jutranje rose in hlajenje, pa je dobro, da ga ponoči zapremo, zjutraj pa znova odpremo.« Rastlinjak vsaj eno uro zračimo tudi pozimi, da vlažen zrak spustimo ven in ga napolnimo s svežim mrzlim zrakom, ki ima manj vlage.

Prazne gredice

Tudi v avgustu lahko na prazne gredice, ko smo pobrali krompir in podobno, še veliko posejemo. Npr. repo, rdečo redkev, tudi stročji fižol, radič, zelje, cvetačo, brokoli. »Izberemo rastline, ki imajo kratko rastno dobo.« Avgust je tudi mesec, ko sejemo motovilec. »Ta mora preiti nekaj nizkih temperatur, da bo kalil.«

Strokovnjakinja je odgovorila tudi na nekaj vprašanj poslušalk: kako se rešiti pepelaste plesni na kumarah in bučah (8:40), kaj storiti s fižolom češnjevcem, ki rumeni (16:30), o škodljivcih, ki trenutno delujejo (20:00), kaj storiti, da bo paradižnik rodil čim dlje (21:45), o strunah in miših (26:15), kaj je najbolj smiselno posaditi na prazne gredice (28:00).

Ne spreglejte: