Ljubljana, nedelja, 17. december 2017, 03:12

Pregled domačih dogodkov od 28. julija do 4. avgusta 2017

Andrej Šinko
Foto © OA
%s1 / %s2

Dogajanje v Sloveniji v preteklih dneh je zaznamovala slovesnost ob ruski kapelici pod Vršičem, napoved predsednice NSi Ljudmile Novak, da se podaja v predsedniško tekmo, pa tudi suša, ki je povzročila ogromno škodo v kmetijstvu. V športu pa odmeva predvsem nogometni uspeh Maribora in Domžal, ki ju čaka evropska jesen.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Slovenija se je v teh dneh podobno kot velik del Evrope znašla v primežu vročinskega vala, najvišje temperature pa so se gibale okrog 40 stopinj C. Tudi zadnji vročinski val je dodatno prispeval k letošnji suši, ki se močno odraža v kmetijstvu. Prizadela je predvsem poljščine, vključno z zelenjadnicami na njivah in travinje, pa tudi sadovnjake in vinograde. V Pomurju je škoda največja zlasti na plitkih tleh in je na koruzi, poznem krompirju, soji, oljnih bučah in vrtninah že od 50- do 80-odstotna, na običajnih tleh pa približno 30-odstotna. O veliki škodi poročajo tudi z jugovzhoda države, kjer naj bi bili sadovnjaki in vinogradi na določenih legah prizadeti v več kot 80 odstotkih. Suša je sicer prizadela tudi druge dele države.

Škodo pa je povzročil tudi požar, ki je zajel več deset hektarjev grmičevja in gozda na kraškem območju ob železniški progi Divača-Rodik. Posredovalo je več deset gasilcev ter helikopter in letalo za gašenje. Uprava za zaščito in reševanje pa je ob tem razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju Krasa.

Predsednica NSi Ljudmila Novak bo kandidirala na jesenskih predsedniških volitvah. Odločitev je sporočila na novinarski konferenci ob 17. obletnici Nove Slovenije, ob tem pa pojasnila, da bo nastopila kot kandidatka stranke s podpisi poslancev.

»Predstavljam si, da mora biti predsednik republike nekdo, ki je odločen, ki ima vizijo Slovenije, ki opozarja na probleme, na stanje v družbi, ko je to potrebno, ki zna jasno zavzeti stališča in tudi odločno pove, kaj je prav in je varuh kompasa oziroma smeri v katero mora iti Slovenija,« je dejala Novakova in dodala, da Slovenija potrebuje urejenost, varnost, pravičnost in ne sme biti država dvojnih meril.

Predstavniki ministrstva za finance in treh združenj občin so se v teh dneh sestali na prvih pogovorih o financiranju občin v prihodnjih dveh letih. Ministrstvo je združenjem za leto 2018 predlagalo dvig povprečnine za deset evrov na 546 evrov, za leto 2019 pa povprečnino v višini 550 evrov. Predlog za predstavnike občin ni sprejemljiv, saj poudarjajo, da dejanski stroški zakonskih nalog za zadnja štiri leta znašajo 590 evrov. Znova naj bi se sestali septembra.

Slovenski premier Miro Cerar se je ob robu vrha držav Jadranske listine v Podgorici srečal z ameriškim podpredsednikom Mikom Pencom, s katerim sta govorila tudi o pomenu ameriške podpore uresničitvi odločitve arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Ameriški podpredsednik Penc se glede tega ni izrekel. Se je pa Cerar sestal tudi s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Ugotovila sta, da se moramo pogovarjati naprej, pri čemer je premier Cerar jasno poudaril, da je za Slovenijo sprejemljiv le pogovor o implementaciji arbitražne odločbe.

Japonska družba Sumitomo Rubber Industries je napovedala investicijo v Sloveniji v proizvodnjo predvsem izdelkov za farmacevtsko industrijo in medicino. Tovarno bo njena švicarska družba postavila nekje v Sloveniji, natančna lokacija še ni določena, omenja pa se Logatec. Investicija bo vredna 34 milijonov evrov, zaposlili pa naj bi do 200 ljudi.

Slovenija še naprej ruši turistične rekorde. Junija so v turističnih nastanitvenih objektih našteli skoraj 1,2 milijona turističnih prenočitev, kar je 22 odstotkov več kot junija lani. Število prihodov turistov pa se je povečalo za 27 odstotkov na 487.000. V polletju je bilo na letni ravni 15 odstotkov več prihodov in 12 odstotkov več nočitev.

CERKEV

Približno 1000 ljudi, med njimi predstavniki političnega in verskega življenja, je pretekli konec tedna pod Vršičem zaznamovalo sto prvo obletnico ruske kapelice. Postavljena je bila v spomin na ruske vojake, ki jih je med gradnjo ceste čez naš najvišji gorski prelaz zasul snežni plaz. Polaganjem vencev in več nagovorom, ki so poudarjali pomen sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in Rusijo, je sledila molitev panihida, ki jo je vodil delegat Ruske Pravoslavne Cerkve.

Že dan prej pa je bila v kranjskogorski župnijski cerkvi sveta maša za umrle v nesreči na Vršiču in za padle v prvi svetovni vojni. Daroval jo je predsednik Slovenskega ekumenskega sveta pri Slovenski škofovski konferenci, celjski škof Stanislav Lipovšek.

V pridigi je opozoril na pomen ekumenske razsežnosti našega krščanskega življenja. »Kristjani, učenci Jezusa Kristusa, se moramo vedno znova vprašati, kako je z nami, kako živimo in uresničujemo Jezusov evangelij. To velja še posebej za naše medsebojne odnose, za našo medsebojno edinost in ljubezen, ki je po zapovedi našega gospoda razpoznavno znamenje Kristusovih učencev,« je pojasnil. Pred slovesnostjo sta predstavnike Ruske pravoslavne cerkve sprejela ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in celjski škof Stanislav Lipovšek.

V tem tednu smo obhajali praznik porciunkule, hkrati pa se je končuje jubilejno leto ob 800-letnici porcijunkulskega odpustka, ki ga je sveti Sveti Frančišek izprosil za vse, ki bodo na obletnico posvetitve cerkve vstopili vanjo, molili in opravili zakrament svete spovedi. Porcijunkulski odpustek se je pozneje razširil na vse župnijske ali frančiškanske cerkve po svetu. V Sloveniji je bilo posebej slovesno pri kapucinih v Celju in v Krškem ter pri frančiškanih v Mariboru.

O bistvu porciunkulskega odpustka pa br. Štefan Kožuh pravi: »Bistvo je pravzaprav eno veliko vabilo, da se človek odpre Božjemu delovanju, kajti mi sami se ne moremo posvečevati, Boga nas posvečuje. Za to pa je potreben predhoden korak, in sicer očiščevanje skozi zakrament sprave.«

Prvega januarja prihodnje leto bo stopil v veljavo odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper. Ta ima trenutno 193 župnij, po novem pa jih bo imela le 100. V pripravi na ta korenit poseg v upravno preureditev škofije, je za naš radio spregovoril koprski škof Jurij Bizjak, ki je pojasnil, da je njihova škofija znana po tem, da imajo župnijo skoraj v vsaki vasi. Po njegovih besedah to zelo obremenjuje duhovnike, prav tako pa ta razdrobljenost ljudi oddaljuje tudi od župnikov.

Konec preteklega tedna je novo mašo obhajal salezijanec Matild Domić. Šolal se je na gimnaziji Želimlje, nato začel študij na pravni fakulteti, vendar si je kmalu premislil in začel pripravo na duhovništvo s študijem na teološki fakulteti. Ob koncu študija je bil eno leto na vzgojni praksi v dijaškem domu v Želimljem, zadnje leto pa je opravljal vzgojno delo in diakonsko službo v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku in tamkajšnjem mladinskem centru.

Na praznik sv. Ignacija Lojolskega pa sta v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani jezuita p. Marjan Kokalj in p. Ivan Platovnjak slovesno izrekla zaobljube uboštva, čistosti, pokorščine in pokorščine papežu. Pred tem so pripravili projekcijo dokumentarnega film o slovenskih jezuitih.

DRUŽBA IN KULTURA

Medžugorje gosti mednarodni festival mladih Mladifest, na katerem se je tokrat zbralo med petdeset in šestdeset tisoč mladih in približno petsto duhovnikov iz številnih dežel sveta. Dobro so zastopani tudi mladi iz Slovenije in zamejstva, ki so tja prišli z avtobusi, nekateri pa s svojim prevozom.

Na festivalu se prepletajo molitev, bogoslužna srečanja, pričevanja, glasba, razne prireditve, koncertni nastopi, ples in še kaj. Gre za nekakšne duhovne počitnice, kjer se najde tudi prostor za razvedrilo, zabavo, spoznavanje novih ljudi in pogovore o vprašanjih, ki zanimajo mlade.

Osem mladih Slovencev je v sklopu 17. delovnega tabora Streha nad glavo obiskalo Bosno in Hercegovino. Letos so pomagali očetu s tremi prizadetimi otroki, omenjen projekt pa je plod sodelovanja Škofijske Karitas Koper in Škofijske gimnazije Vipava. Vodja projekta Primož Erjavec pravi, da gre za izkušnjo, ki bogati. Ob tem dodaj, da je zelo vesel, ker so mladi radi prostovoljci.

Že tretje leto zapored so bogoslovci mariborske nadškofije z nadškofom Alojzijem Cviklom in Stanislavom Slatinekom preživeli počitnice. Skupaj so preživeli šest dni in si na poti proti Opčinam, kjer so bivali, ogledali Šempetrsko nekropolo, na tržaškem pa Barbano, Oglej, Devinski grad in Gorico. Po Trstu jih je vodil Sergej Pahor, ki jim je predstavil razmere v katerih živijo Slovenci v Italiji. Počitniške dneve pa so zaključili v Gorici, kjer jih je sprejel univerzitetni profesor in nekdanji veleposlanik Slovenije pri Svetem sedežu v Vatikanu dr. Karl Bonutti.

Barcelona je v minulih dneh gostila 11. svetovni zborovski simpozij, ki je največji dogodek, ki ga Mednarodna zveza za zborovsko glasbo že trideset let organizira na vsaka tri leta, vedno na drugi celini. Na njem je tokrat sodelovalo 24 izbranih zborov, številni skladatelji in glasbeni založniki. Na osrednji prireditvi ob sklepu simpozija je kot prvi nastopil Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije pod vodstvom dirigentke Helene Fojkar Zupančič. Navdušil je več kot dva tisoč poslušalcev ter prejel stoječe ovacije celotne dvorane. Zbor je imel v času simpozija tri večje koncerte in en manjši nastop, na katerih je prestavil predvsem slovensko sodobno zborovsko glasbo.

ŠPORT

Športno dogajanje v preteklih dneh je zaznamoval predvsem nogomet. Najprej so nogometaši Maribora v povratni tekmi 3. kroga kvalifikacij za ligo prvakov na Islandiji premagali Hafnarfjördur z 1:0. Edini gol je tako kot v Mariboru, kjer so vijoličasti prav tako slavili z 1:0, dosegel Tavares. S tem so si vijolični zagotovili uvrstitev v zadnji krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer se bodo pomerili s Hapoelom Beer Shevijem.

Nogometaši Domžal pa so na povratni tekmi 3. kroga kvalifikacij za evropsko ligo premagali Freiburg z 2:0 in tako nadoknadili zaostanek s prve tekme, ki so jo Nemci dobili z 1:0. To jim je prineslo uvrstitev v zaključni del kvalifikacij za evropsko ligo, kjer bo njihov tekmec sloviti Olympique Marseille.

Evropska nogometna zveza pa je predstavila seznam kandidatov za nagrade za minulo sezono lige prvakov. Med kandidati za najboljšega vratarja je tudi Slovenec Jan Oblak, ki brani vrata madridskega Atletica. Poleg njega pa se za prestižno lovoriko potegujeta še Juventusov Buffon in Bayernov Neuer. Sicer pa so v izboru za najboljše nogometaše pričakovano še Ronaldo, Messi, Marcelo in Ramos.

Na strelskem evropskem prvenstvu v Bakuju se je Rajmond Debevec veselil bronastega odličja v disciplini velikokalibrska puška leže 300 metrov.


vabljeni k ogledu

Ne spreglejte: