Ljubljana, ponedeljek, 21. avgust 2017, 14:02

44. srečanje Prijateljev in poslušalcev bo v Lükarski deželi

Lukarija
Foto © ARO
%s1 / %s2

20. avgusta se bomo zbrali v Lükarski deželi. Že 44. srečanje PRO bo povezano s tradicionalnim "Lükarskim praznikom" oziroma "Praznikom čebule" v Dornavi. Srečanje bomo začeli s sveto mašo v župnijski cerkvi Marijnega obiskanja na Polenšaku ter nadaljevali v Dornavi, kjer se bomo pridružili etnografski prireditvi, katere namen je ohraniti tradicijo pridelave čebule in starih ljudskih običajev, ki so gojenje te kulture spremljali.

Srečanje bomo začeli s sveto mašo

Poslušalci in prijatelji Radia Ognjišče se bomo ob 11. uri najprej zbrali pri sveti maši na Polenšaku, kjer nas bo sprejel in pozdravil župan občine Dornava Rajko Janžekovič. K podobi Marijinega obiskanja v cerkvi so se ljudje zatekali k molitvi. "Nedaleč vstran je izviral studenec ob katerem so si popotniki pogasili žejo. Legenda pravi, da je bila voda zdravilna in k Marijini podobi se je zgrinjalo vedno več ljudi. Studenec bi naj izviral, kjer je danes prezbiterij cerkve z glavnim oltarjem. Po izgradnji cerkve naj bi se premaknil 300 metrov nižje v Čuševo grapo, kjer je še danes izvir, ki ne presahne," je o cerkvi zapisano na spletni strani župnije Polenšak.

Zgodovina romarske cerkve

Le nekaj kilometrov za Dornavo z znanim baročnim dvorcem, se na zadnjem obronku Slovenskih goric na 297 metrov visokem slemenu dviga visok baročni zvonik božjepotne cerkve Marijinega obiskanja v Polenšaku. Obdajajo jo hiše, župnišče in šola, daleč naokrog pa so raztresene vasi in zaselki te župnije, katere največji zaklad je prav imenitna baročna cerkev. To lepotico med slovenskimi cerkvami obdaja prostrana zelenica, zraven pa še krošnje lip, ki se ponašajo z veliko starostjo; najdebelejša med njimi naj bi imela kar pet metrov obsega.

Cerkev Marijinega obiskanja v Polenšaku
Cerkev Marijinega obiskanja v Polenšaku

Pogled na cerkveno stavbo sicer govori o baročnem poreklu, vendar pa zunanjščina prezbiterija namiguje na gotske gradbenike. Pisni viri o tem molčijo. Znano je, da so ti kraji prvotno sodili k pražupniji sv. Jurija na Ptuju. Ko je bila v 13. stoletju ustanovljena nova župnija pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, je kraj prišel pod njegov zvon. Takrat naj bi bilo tu zgrajeno prvo svetišče. Današnjo romarsko cerkev so zidali od 1621 do 1633. V času velikega razcveta romanj so cerkev obnovili in 24. septembra 1722 ponovno posvetili. Reforme Jožefa II., ki so marsikateri božji poti zadale smrtni udarec, so tukajšnjim prebivalcem prinesle dušnega pastirja. Ljudje so namreč imeli daleč do fare, povrhu vsega pa so bili ob hudih nalivih in povodnjih popolnoma odrezani od župnijskega središča. Tudi božjepotništvo ni prenehalo, ampak je celo naraščalo. V časih nalezljivih bolezni, posebno kuge, je sem prihajalo ob nedeljah in zapovedanih praznikih po več tisoč romarjev. Kronist je zapisal, da je npr. leta 1872 prišlo k Materi božji na Polenšak kar 40.000 romarjev.

O začetku božje poti pravi legenda, da je kraj dobil ime zato, ker je ta Marija prišla s Poljske. Druga legenda, ki ima svoje zgodovinsko jedro, ker je tod čez vodila že rimska cesta, pa pravi, da sta čez Polenšak potovala v Rim sveta Ciril in Metod s svojimi učenci. Ciril si je na poti poškodoval nogo, zato so se ustavili ob stari lipi na današnjem Polenšaku. Na lipo sta brata obesila podobo Marijinega obiskanja, ki sta jo imela s seboj. Ta podoba seje domačinom tako prikupila, da so jo prihajali občudovat in častit. Ciril in Metod sta se zato ob odhodu odločila, da jo pustita na lipi. Po izročilu je vse do leta 1829, ko so starodavno lipo podrli, na njej visela tudi podoba Marijinega obiskanja. Ta zgodba je upodobljena na notranji slavoločni steni v prezbiteriju. Tudi v zvezi z zidavo je ohranjen legendarni spomin. Na kraju, kjerje danes prezbiterij z glavnim oltarjem, je nekoč izviral studenec, ki ni nikoli presahnil. Ko so graditelji izbrali ta kraj za cerkev, se je studenec sam premaknil 300 metrov niže v Čuševo grabo, kjer je še zdaj izvir, ki ne presahne.

Današnja cerkev (dolga je 36 in široka 15 metrov) ima zrelo baročno podobo in izbrano oltarno opremo. Glavni in štirje stranski oltarji ter prižnica so delo Jožefa Holzingerja, ki je zapustil v mnogih štajerskih cerkvah izredne umetnine. Tudi kipi na konzolah v ladji so njegovi. Naša pozornost je usmerjena h kipu v glavnem oltarju, kjer kraljuje Marija z Jezusom v naročju, obdana z angeli. Po pripovedovanju naj bi bil prvotno v oltarju Marijin kip, ki je danes v stenski niši pod korom. Posebne pozornosti pa so vredni tudi stranski oltarji in toliko drugega lepega.

Več o Lükarskem prazniku

Na dornavskem polju je bilo nekoč veliko pridelovalcev žlahtne kulture "luka" oz. čebule, po katerem so prebivalci dobili ime "Lukari". Turistično etnografsko društvo Lukari, ki pripravlja prireditev je bilo ustanovljeno z namenom ohraniti to tradicijo in pripraviti prireditev, ki bi bila povezana s starimi ljudskimi običaji. Po besedah predsednice društva Marije Belšak, ki nas bo nagovorila v prireditven šotoru bo mogoče izvedeti "vse o čebuli, zakaj je tako huda, rdeča in druge skrivnosti, ki so jih imele žene pri pridelavi in prodaji. Že 24. Lukarski praznik je sestavljena iz etnografsko kulinarične razstave, kjer je poudarek na jedeh in predmetih povezanih s čebulo. Prireditev se bo odvijala na prireditvenem prostoru ob Večnamenskem centru v Dornavi."

Program prireditve:

  • ob 14. uri odprtje etnografske in kulinarične razstave,
  • sledil bo etnografski prikaz različnih del, od priprav pa do trženja čebule na prireditvenem prostoru,
  • v kulturnem programu se bodo predstavile različne skupine: Pihalna godba občine Dornava, Ljudske pevke Lukarce, Ljudski godci, otroška folklorna skupina Mladi Lukari iz OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, moški Oktet iz Dornave,
  • nagradili bodo tri obiskovalce, ki bodo na praznik prinesli najdebelejšo rdečo čebulo,
  • možen nakup čebule za ozimnico in čebulčka za sajenje.

"Luka in lukarskih specialitet bo v izobilju, oljof luk z jajci, lukarski sendvič, dommači kruh z zaseko in rdečim mesom iz tunke in lukom, ocvrti luk, gibanice in bogata raznovrstna gostinska ponudba," so v vabilu zapisali člani turističnega društva in dodali, da bodo za dobro voljo skrbeli ansambel Dravski muzikanti in Pajdaši.

Ne spreglejte: