Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
JRS, logo (foto: jrs.rkc.si)
JRS, logo

Begunci: priložnost za skupno rast

Oddaje | 16.07.2017, 18:55 Matjaž Merljak

V oddaji Gradimo odprto družbo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, ste tokrat lahko slišali ekumensko izjavo, ki so za svetovni dan begunca (20. junija 2017) pripravili v dvajsetih različnih verskih organizacijah, ki delujejo na področju begunstva.

Krščanska biblija pripoveduje zgodbo dveh mož Petra in Kornelija, popolnoma različnega vere in kulture, ki sta po srečanju ugotovila resnico o skupni božji volji, ki jo preje nihče od njiju ni doumel. Ugotovila sta, da Sveti duh ruši zidove in združuje tiste, ki morda mislijo, da nimajo ničesar skupnega.

Povsod po svetu so žene, možje in otroci prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi nasilja, preganjanja, lakote, naravnih nesreč in drugih faktorjev, ki jih povzročajo ljudje. Njihova želja, da uidejo trpljenju, je večja kot ovire, ki se jim postavljajo na poti. Nekatere države nasprotujejo preseljevanju nasilno preganjanjih oseb, vendar to tistih ljudi, ki prenašajo neznosno trpljenje, ne bo odvrnilo od tega, da zapustijo svoje domove.

Bogate države se ne morejo izogniti odgovornosti za rane, ki so prizadele naš planet – okoljske katastrofe, trgovanje z orožjem, razvojna neenakost – to žene prisiljeno preseljevanje in trgovino z ljudmi. Res je, da prihod migrantov v bolj razvite države lahko povzroči resnične in pomembne izzive, po drugi strani je pa tudi priložnost za odprtost in spremembe. Papež Frančišek nam postavlja vprašanje: »Kako lahko doživljamo te spremembe ne kot ovire za resnični razvoj, ampak bolj kot priložnost za pravo človeško, socialno in duhovno rast?« Družbe, ki najdejo pogum in vizijo za premagovanja strahu pred tujci in migranti, kmalu odkrijejo bogastvo, ki ga migranti imajo in prinašajo.

Če mi, kot človeška družina, vztrajajmo na tem, da smatramo begunce samo kot breme, se prikrajšamo za izkustvo solidarnosti, ki je vedno tudi priložnost za skupno učenje, bogatenje in skupno rast.

Za kristjane ni dovolj, da izpovedujemo, da ljubimo Boga: vera je pristno samo, če je izražena v dejanju ljubezni. MI smo Kristusovo telo, nedeljeno. Po besedah Dietricha Bonhoefferja: »samo po Jezusu Kristusu smo drug drugemu bratje in sestre…Po Jezusu Kristusu je naša skupna pripadnost resnična, popolna in za vse čase«. Če smo eno telo, smo povezani v solidarnosti, ki nam označuje in nam postavlja zahteve.

Znamenja solidarnosti se lahko razmnožijo preko meja vere in kulture. Srečanje vernikov drugih prepričanj nas opogumlja, da poglobimo znanje o naši lastni veri in pri srečanju z našimi begunskimi brati in sestrami, nam Bog govori in nas blagoslavlja, kot sta storila Peter in Kornelij. Pri vsakem pristnem srečanju se izvrši menjava darov. Če delimo z drugimi, kar imamo in posedujemo, ugotovimo, da je vse to zastonjski dar Boga. Istočasno pa, če dobrodošlo sprejmemo tiste, ki jih srečamo, srečamo Boga, ki je prisoten v ranljivih, obrobnih in drugih.

Po svetu smo čedalje bolj priče gradnji zidov, da se zavarujemo pred tujci: to so ne samo fizični zidovi, ampak tudi zidovi strahu, predsodkov, sovraštva in ideologije. Naj se vsi kot ena človeška družina bolj prizadevamo za gradnjo mostov solidarnosti kot zidov delitve. Naši begunski bratje in sestre nam predstavljajo priložnost za skupno bogatitev in uspeh. Bog je tisti, ki nas združuje.

Z razvojem novih mednarodnih sistemov – Globalni dogovor o migrantih in beguncih v letu 2018 – bi morale države ne samo zagotoviti bolj uspešno delitev odgovornosti za obsežna gibanja, ampak bi morale tudi sprejeti priložnost, da prepoznajo in poudarjajo značilni prispevek, ki ga begunci in migranti prinašajo v državah gostiteljicah in tako ustvarijo pristno solidarnost kot živo realnost za tiste, ki iščejo varstvo in tiste odgovorne, da jim to omogočijo.

Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine. 

Prečkanje sredozemske poti

Pretekli mesec je bila zelo aktivna sredozemska begunska pot. Samo v štirih dneh je Italija rešila 10.000 ljudi iz morja med Libijo in Italijo. Zaradi tako velikega števila beguncev in migrantov se je italijanski notranji minister, ki je bil na poti v Washington vrnil, da bi osebno vodil nastalo situacijo. Številne ljudi so uspeli rešiti, žal pa je umrl dojenček, ki se je rodil na poti v Italijo. Kljub dogovoru med Italijo in Libijo, da bi omejili dostop beguncev, jih na žalost vedno več prihaja v Italijo. Po podatkih Združenih narodov je od začetka leta v Italijo po morju prispelo 83.650, kar je 20 odstotkov več kot v istem obdobju lani. V poletnih tednih pričakujejo še dodatno število ljudi.

Italija, Francija in Nemčija za krepitev strategije glede vračanja prebežnikov

Notranji ministri Italije, Francije in Nemčije so se v nedeljo, 3. julija 2017, zavzeli za okrepitev strategije Evropske unije glede vračanja prebežnikov v države izvora. Srečanje je potekalo v kontekstu velike obremenjenosti Italije s sprejemanjem prebežnikov.

Ministri Marco Minniti, Gerard Collomb in Thomas de Maiziere so se v Parizu sestali v družbi evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa.

Predstavniki treh držav so se zavzeli za določitev pravil ravnanja nevladnih organizacij pri reševanju prebežnikov v Sredozemskem morju. Pravilnik so zastavili kot poskus za ureditev operacij v morju, kjer zdaj plovila, ki rešujejo prebežnike, upravljajo italijanska obalna straža, evropska agencija za zunanje meje Frontex in več nevladnih humanitarnih organizacij.

Ministri želijo tudi, da se okrepi strategija Evropske unije glede vračanja prebežnikov v države izvora, in pozivajo k dodatni podpori libijski obalni straži in Visokemu komisariatu Združenih narodih za begunce pri izboljšanju sprejemnih zmogljivosti v Libiji ter pospešitvi evropskega programa premeščanja beguncev.

Italija že dlje časa poziva evropske države, naj storijo več pri delitvi bremen glede sprejemanja prebežnikov, ki čez Sredozemsko morje prihajajo v Evropo. Rim je celo zagrozil z zavračanjem tujih ladij z rešenimi prebežniki. Med drugim se zavzema za to, da bi tudi druge države odprle svoja pristanišča za sprejem ladij s prebežniki.

Zaključek prostovoljnega leta 2016-2017

V ponedeljek, 12. junija 2017, je bilo zadnje srečanje prostovoljcev za leto 2016/2017. Na tem srečanju smo najprej naredili skupno evalvacijo prostovoljnega dela in si izmenjali vtise. Prostovoljci in prostovoljke so prejeli še zahvale in priznanja za opravljeno prostovoljno delo v tem letu. Srečanje smo zaključili s sladoledom in si zaželeli lepe poletne dneve ter nasvidenje septembra.


 

Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko urada JRS 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.

Oddaje
Jožica Ličen (photo: ARO) Jožica Ličen (photo: ARO)

Po večno plačilo k Bogu odšla Jožica Ličen

Na tiho nedeljo je odšla po zasluženo plačilo k Bogu dolgoletna sodelavka in ravnateljica Škofijske Karitas Koper, Jožica Ličen. Poznali smo jo kot neutrudno prostovoljko, ki je desetletja z vsemi ...

Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc) Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc)

Federico Potočnik: Stavka je nujna

Stavka na pobudo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se vleče že dva meseca, a rešitve še ni na vidiku. Eden od tistih, ki stavkajo, je tudi infektolog dr. Federico V. Potočnik, ...

Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: ) Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: )

Bela zastava ni ponižujoča predaja

Po dveh letih vojne v Ukrajini, ki je terjala na obeh straneh preveč smrti, je poziv papeža Frančiška k pogajanjem več kot na mestu. A nekateri odzivi so bili ob besedi »bela zastava« burni, ...

Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc) Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc)

Iz istega gnezda odleteli na različna področja

Pred začetkom tedna katoliškega šolstva smo se v Kolokviju pogovarjali z nekdanjimi dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod ...

Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc) Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc)

Molitev je utrip, ki daje moji duši življenje #video

Osrednje misijonske govore v sklopu 19. Radijskega misijona pripravlja kapucin br. Štefan Kožuh. Nastajajo v krajih svetega Frančiška Asiškega. Prvi nagovor je nastal v Celicah pri Cortoni, ...