Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar
Viljem Černo (foto: www.noviglas.eu)
Viljem Černo

Poslovil se je prof. Viljem Černo

Slovenci po svetu | 24.07.2017, 11:58 Matjaž Merljak

V Bardu v Beneški Sloveniji je v soboto, 22. julija 2017, tik pred svojim osemdesetim rojstnim dnem umrl velik Slovenec, pesnik in profesor, človek širokega duha, prof. Viljem Černo. Pogreb bo jutri. V četrtek bo v Gorici v poklon in spomin na prof. Viljema Černa večer Pod lipami.

Prof. Viljema Černa, ki bi se danes, 24. julija 2017, veselil svojega visokega, okroglega življenjskega jubileja, se bomo spominjali kot plemenite osebe, kot odličnega pesnika, predvsem pa človeka dialoga in trdne zasidranosti v slovenski besedi in slovenski omiki, so zapisali pri tedniku Novi glas ter dodali: Naj mu Bog podeli večni mir in večna luč naj mu sveti!

Kot piše 15-dnevnik Dom, se je Černo rodil v slovenski družini v kraju Bardo (ital. Lusevera), v Terski dolini. Po italijanski osnovni šoli v rojstnem kraju je v Gorici obiskoval Slovensko strokovno šolo (1951-1954) in učiteljišče (1954-1958). Nato je od 1958 študiral na tržaški Filozofski fakulteti in 1968 doktoriral z disertacijo Aspetti geografici del fenomeno migratorio in nove Comuni della Cosidetto Slavia Friulana, v kateri je obravnaval izseljevanje iz Benečije.

Še kot dijak v goriških slovenskih šolah je bil med ustanovitelji kulturnega društva Ivan Trinko. Po končanem študiju na tržaški univerzi se je vrnil v rojstni kraj, kjer je poučeval najprej v osnovnih šolah, nato od leta 1969 do upokojitve v nižji srednji šoli v Čenti. Prizadeval se je za uveljavitev slovenskega jezika v šoli in javnosti, za kulturno in ekonomsko rast slovenske manjšinske skupnosti na Videnskem ter za njeno priznanje in zakonsko zaščito.

Pred 50-imi leti - leta 1967 - je bil pobudnik ustanovitve Centra za kulturne raziskave v Bardu, pred potresom je imel zamisel ustanoviti etnografski muzej v domačem Bardu.

Bil je predsednik kulturnega društva Ivan Trinko od leta 1974 do leta 1979. Politično je deloval na pokrajinski ravni kot večletni predsednik SKGZ, bil je vseskozi član deželnega vodstva SKGZ. Aktivno je sodeloval tudi kot upravitelj Slorija in Narodne in študijske knjižnice, ki jo je nekaj let vodil kot predsednik.

Dolgoletno je bilo tudi Černovo delovanje kot krajevni upravitelj v občinskem svetu v Bardu (v opoziciji), nekaj let je opravljal tudi funkcijo odbornika za kulturo na Gorski skupnosti Terskih dolin.

Za pesniško zbirko Ko pouno noći je sarce – Ko polno je noči srce je prejel nagrado Vstajenje za leto 2013.

Ob Černovi osemdesetletnici bi morala biti danes v Vidmu slovesnost, ki naj bi se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Tako pa bo jutri ob 16. uri v Bardu pogrebna slovesnost.

Stranka Slovenska skupnost je sporočila, da se bodo Černa spominjali kot vsestransko aktivnega družbeno-političnega delavca, vzgojitelja, kulturnega ustvarjalca in doslednega borca za pravice Slovencev na Videmskem.

“Pod lipami” večer v poklon in spomin na prof. Viljema Černa

Za četrtek, 27. julija 2017, je bil v Gorici napovedan večer z jubilantom, velikim Slovencem Viljemom Černom, ki bi v ponedeljek, 24. julija, slavil pomemben življenjski mejnik in bi ga proslavljal tudi s pogovorom pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Viljem Černo nas je zapustil v soboto, njegova smrt pa je pretresla širšo slovensko skupnost. V četrtek bo zato pod goriškimi lipami zevala velika praznina. Organizatorja srečanj - Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič - pa ne bosta pustila, da bi večer, posvečen Černu, odpadel, temveč se bosta skušala s sogovorniki, ki bodo prišli v Gorico, pokloniti liku plemenitega človeka, kulturnega in družbenega delavca, ki je bil neločljivo povezan s svojo zemljo, pa tudi z Goriško in Tržaško.

Srečanje pod lipami, ki bo v četrtek ob 20.30, bodo sooblikovali sogovorniki, ki so z Viljemom Černom delili del življenjske poti, skupne načrte, beneško zemljo, slovenstvo, prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine v naši deželi in v Sloveniji. Na večeru bodo tako sodelovali vidna predstavnika Beneških Slovencev in njegova tesna sodelavca Giorgio Banchig in Jole Namor, goriška dijaška leta in nato skupno delovanje v Gorski skupnosti bo obudil Hadrijan Corsi, o nastajanju pesniške zbirke pri Goriški Mohorjevi družbi in skupnih poteh bo spregovoril Jakob Muller, Zdravko Likar in Tomaž Pavšič se bosta pokojnika spomnila z matične perspektive, kot sogovornika, prijatelja, snovalca načrtov in neštetih dogodkov, Dejan Valentinčič, ki je bil tudi pobudnik večera z Viljemom Černom, pa bo spregovoril o tem, kaj za mladega raziskovalca in poznavalca zamejskih in zdomskih dinamik pomeni ta lik vztrajnega družbenega akterja, ki je bil do zadnjega angažiran za »našo stvar«.

(vir: Novi glas)

Slovenci po svetu
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...