Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Tone GorjupTone Gorjup
V Marijini cerkvi Maria Einsiedel (foto: Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu)
V Marijini cerkvi Maria Einsiedel

V Frankfurtu molili za domovino

Slovenci po svetu | 10.07.2017, 12:00 Matjaž Merljak

Slovenski župnik iz Frankfurta v Nemčiji Martin Retelj tokrat piše o sodelovanju slovenske skupnosti pri velikem mestnem praznovanju praznika Sv. Rešnjega Telesa in Krvi in o tradicionalni junijski prireditvi - kresovanju in maši za domovino v romarskem kraju Maria Einsiedel pri Gernsheimu.

O dveh dogodkih zadnjega časa v naši župniji naj zapišem nekaj besed. Sredi junija smo praznovali skrivnost evharistije s praznikom Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. To, kar verujemo in obhajamo po Jezusovem naročilu pri zadnji večerji pri vsaki maši, to s procesijo pokažemo svetu, sredi katerega živimo. Kakor že vrsto let doslej, se je tudi letos naša župnija pridružila skupnemu mestnemu praznovanju tega praznika na Römerju, na trgu pred mestno hišo v Frankfurtu, kjer je somaševanje vodil limburški pomožni škof dr. Thomas Löhr, pridigal pa je mestni dekan dr. Johannes zu Eltz, vodilo pa so bile besede 'ne samo od kruha'. Slovensko sodelovanje je bilo vidno po slovenskem duhovniku, po našem župnijskem banderu, prvoobhajanka Zala je bila v skupini ostalih prvoobhajancev, Matjaž je prebral prošnjo v našem slovenskem jeziku, pri darovanju pa je Helena v narodni noši prinesla hlebec kruha. Po maši pa smo v procesiji po mestnih ulicah prišli v cesarsko stolnico sv. Jerneja, kjer je bil sklepni blagoslov. Kot je že običaj, pa se je praznovanje nadaljevalo zunaj pred cerkvijo ob glasbi ter takšnem ali drugačnem okrepčilu.

Helena prinaša za darovanje hlebec domačega kruha
Helena prinaša za darovanje hlebec domačega kruha © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Molitev za mir v Egiptu je prebral Matjaž
Molitev za mir v Egiptu je prebral Matjaž © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

V procesiji mimo restavracij v cerkev sv. Jerneja
V procesiji mimo restavracij v cerkev sv. Jerneja © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Na naš slovenski državni praznik v nedeljo 25. junija pa smo imeli kresovanje, mašo za domovino in prireditev v romarskem kraju Maria Einsiedel pri Gernsheimu, na jugu zvezne dežele Hessen. Skupaj smo prišli tako iz slovenske frankfurtske kakor tudi iz manhajmške župnije. Pri maši in prireditvi so peli pevci Fantje z vasi iz Škocjana pri Novem mestu. Že več kot dvajset let pojejo stare ljudske in narodne pesmi, tako cerkvene kakor svetne, po štirih letih pa so bili zopet med nami, tokrat za kresovanje. Letošnje somaševanje je vodil lazarist Roman Travar iz Dobove, ki nas je seveda pri maši tudi nagovoril. Pri maši smo peli nekatere pesmi skupaj, druge samo gostje pevci.

Fantovska pesem na letošnjem kresovanju
Fantovska pesem na letošnjem kresovanju © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Po končani maši pa nam je učiteljica Natalija Robnik z nekaterimi otroki Evropske šole in šole dopolnilnega pouka iz Frankfurta pripravila razne recitacije, vse to pa so s petjem zaobjeli in povezali v šopek Fantje z vasi, potem ko smo skupaj zapeli našo državno himno. Vsekakor smo imeli lepo in bogato duhovno srečanje in prireditev tako v cerkvi kakor kasneje pri koči, kjer smo se okrepčali (za to so poskrbeli člani naše župnije iz Mainza in Darmstadta), pa seveda poklepetali in prisluhnili petju škocjanskih pevcev; nekateri pa so pevcem in petju tudi sami dodali svoj glas. Nebo pa se tudi letos ni izneverilo dolgoletni tradiciji in je za hip spustilo nekaj kapljic sicer še kako potrebnega dežja; zato so se morali nekateri celo umakniti v kočo, a ne za dolgo. Ploha, če jo smemo sploh tako imenovati, je hitro ponehala.

Nastopajoči otroci z učiteljico Natalijo
Nastopajoči otroci z učiteljico Natalijo © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

In tako se je letošnje kresovanje (maša za domovino in prireditev) v počastitev državnega praznika izteklo v prijetno nedeljsko popoldan z nagibanjem v večer. To prireditev je prvikrat denarno podprl Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Hvala za to pomoč, hvala pa tudi vsem udeležencem, ki so prišli, toliko bolj pa vsem, ki so to letošnje praznovanje pripravili: tako pevcem iz Slovenije, duhovniku Romanu, učiteljici Nataliji in otrokom, pa seveda vsem, ki so poskrbeli za telesno okrepčilo in prijetno telesno počutje. In naj velja: bodi zdrava, domovina!

Skupinica frankfurtskih rojakov okrog bandera
Skupinica frankfurtskih rojakov okrog bandera © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Slovenci po svetu
Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...