Ljubljana, nedelja, 24. september 2017, 12:22

Pregled slovenskih dogodkov od petka, 7. julija, do petka, 14. julija

Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam
Foto © p. Ivan Rampre
%s1 / %s2

V tem tednu je v javnosti odmevalo odprtje spomenika vsem žrtvam vojn, pa tudi vložena interpelacija proti ministrici za zdravje in objava dokončnega poročila po požaru v vrhniškem Kemisu. Prvič po razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško se je premier Miro Cerar srečal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, v tem tednu pa je potekalo več dogodkov, ki so Slovence povezali z našimi sosedi Italijani in Avstrijci, pa tudi tradicionalno srečanje Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so v četrtek zvečer slovesno odkrili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec, nato pa je zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril: »Čeprav bo ta osrednji državni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v prenesenem smislu pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bomo postali pred njim,« je dejal. Po njegovih besedah bo spomenik nagovarjal »k sožitju, razumevanju, odpuščanju, sodelovanju, miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi«.

Sledila je molitev za vse žrtve, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

»Vsemogočni večni Bog,

stojimo na kraju, ki ga hočemo doživljati kot spomin in opomin

na divjanje nasilja skozi čase naše zgodovine.

To nasilje je ljudem jemalo življenja.

Umirali so na bojiščih in po moriščih,

po gozdovih in po taboriščih,

po kraških breznih in po strelskih jarkih.

Ti, naš Bog, si gospodar živih in mrtvih;

z besedo kesanja Te prosimo odpuščanja za vse smrti,

ki so jih drug drugemu povzročili ljudje.

Ker si do vseh usmiljen, te ponižno prosimo,

naj vsi, za katere ti izrekamo svoje molitve,

zaradi tvoje dobrote dosežejo odpuščanje svojih grehov,

se srečni veselijo nad teboj in te hvalijo brez konca.

Slovenskemu narodu pa nakloni spravo in mir,

da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo.

Po Kristusu, Gospodu našem. Amen

Poleg državnega vrha, številnih politikov, predstavnikov javnega življenja so se slovesnosti udeležili tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, generalni tajnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec, evangeličanski škof Geza Filo in predstavniki srbske pravoslavne cerkve.

Postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je določila novela zakona o vojnih grobiščih leta 2009. Slovenija pa z njim sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo postavljena obeležja v spomin ljudem, ki so umrli v vojnah.

Interpelacija in zadnja sedaj DZ pred počitnicami

Na zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami je še naprej odmevala interpelacija, ki so jo proti ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc vložili v SDS. Med glavnimi razlogi zanjo so razmere na pediatrični kliniki. Nekateri v opoziciji menijo, da je razlogov za njen odhod dovolj. Predsednica NSi Ljudmila Novak.

K odstopu s položaja je ministrico Kolar Celarčevo pozval Desus. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman pa pričakuje, da bo ministrstvo za zdravje v čim krajšem času pisno razgrnilo predlog konkretnih sanacijskih ukrepov v javnih zdravstvenih zavodih, ki jih tarejo izgube.

Cerrar in Plenković o arbitraži

Premier Miro Cerar se je prvič po razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško srečal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Na novinarski konferenci po pogovorih je Cerar dejal, da je arbitražna sodba dokončna in zavezujoča za obe državi, z njo pa je rešeno mejno vprašanje, ki je dolgo bremenilo sosedi.

Plenković pa je ponovil znana stališča Hrvaške glede arbitraže in se zavzel za dialog s Slovenijo o vseh odprtih vprašanjih. Cerarja je povabil na obisk v Zagreb, kjer bosta nadaljevala pogovore.

V Zboru za republiko so medtem arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško označili za porazno. V sporočilu so med drugim zapisali, da vlada in koalicijske stranke še vedno zavajajo, ko razsodbo razglašajo kot primerno in zmanjšujejo probleme v zvezi z njo.

Kemis – zrak brez posledic, Tojnica trajno onesnažena

Medresorska skupina za usklajevanje odpravljanja posledic požara v Kemisu je objavila končno poročilo. Ugotovila je, da požar ni trajno poslabšal kakovosti zraka, so pa sedimenti in bregova Tojnice trajno onesnaženi. Nacionalni institut za javno zdravje predlaga povečan nadzor obremenjenosti ljudi zaradi izpostavljenosti nevarnim snovem na vrhniškem koncu, a ne le zaradi požara v Kemisu. Poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Srečko Šestan: »Jaz sem prepričan, da ta požar, tako kot je izgledal hud, vseeno ni bilo tako hudo. Seveda so izjema Tojnica in določene stvari, ki se bodo, jaz upam, s sanacijo popravili do te mere, da bodo sprejemljivi za okolje. Po analizah se ni treba bati za neko akutno, ali pa za neko večjo nevarnost za zdravje. Seveda pa bo bio monitoring pokazal, če je temu res tako«, še dodaja Šestan.

Vodja inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak pa je povedala, da ima od pet do deset odstotkov gasilcev, ki so požar gasili, težave, ki jih lahko pripisujejo tudi izpostavljenosti požaru. Njihovo zdravstveno stanje bodo spremljali še naprej.

Vrhničane skrbi prihodnost, zato vztrajajo, da je Kemis treba seliti. Konec avgusta bo zbor občanov. V Civilni iniciativi Sinja Gorica za zdaj poročila ne komentirajo, a želijo večjo odzivnost pristojnih in poudarek na zdravju ljudi.

Prvo srečanje novoizvoljenega goriškega in novogoriškega župana

V Novi Gorici sta se v torek prvič uradno srečala novoizvoljeni župan občine Gorica Rodolfo Ziberna in novogoriški župan Matej Arčon. Zavzela sta se za nadaljevanje sodelovanja pri evropskih projektih, skupni ekonomski coni, turizmu in kandidaturi za evropsko prestolnico kulture.

V Gorici je bila v ponedeljek ustanovna seja občinskega sveta. Ziberna je dejal, da bodo izvoljeni slovenski svetniki govorili v svojem jeziku in bo tako kot doslej poskrbljeno za simultani prevod.

CERKEV

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti je preteklo soboto potekal osrednji dan tridnevnega srečanja Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma. V nedeljo so organizirali izlete po Pomurju in Soboti, srečanje pa so sklenili v murskosoboški stolnici z ekumenskim bogoslužjem za Slovence doma in po svetu, ki sta ga vodila škofa Peter Štumpf in Geza Filo.

Srečanje dveh obmejnih škofij

V podružni cerkvi sv. Pankracija na Rádelci v župniji Remšnik pa je bilo preteklo nedeljo romanje vernikov graške škofije in mariborske nadškofije. Slovesno somaševanje drugega obmejnega srečanja dveh sosednjih škofij in držav "na meji" je vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ob oltarju pa se mu je pridružil še vikar graške škofije za evangelizacijo in misijonske dejavnosti ter za Karitas in diakonijo msgr. Herman Glettler.

Poudaril je, da je meja lahko nekaj negativnega ali pozitivnega. V primeru tega srečanja meja predstavlja odprtost in domačnost. Spomnil je na migrante, ki so pred meseci prečkali mejo in dodal, da so migracije zelo pomembna zgodba.

"Na tem mestu se lahko naučimo, kako lahko ljudje živijo skupaj, kako so vedno bili med seboj povezani," je spomnil Glettler in še dejal, da gre v tem primeru za pot srečanja in pot skupnosti. Mariborski nadškof Cvikl je v pridigi posebej podčrtal pomen združevanja in povezovanja ter bil kritičen do vse večjega porabništva.

"Šele, ko človek s svojim življenjem za katerega misli, da mu prinaša srečo doživi kot utrujenost, kot breme. Takrat, če je človek v sebi iskren in pošten, lahko v veri v Boga, v odgovoru na njegovo ljubezen najde moč za življenje."... je dejal nadškof Cvikl.

Nadškof Hart iz Avstralije na obisku v Sloveniji

Svoj tedenski obisk v Sloveniji je sklenil predsednik avstralske škofovske konference in nadškof v Melbournu Denis Hart. Spremljala sta ga še en avstralski škof, Leslie Tomlinson, ter izseljenski duhovnik p. Ciril Božič. Nadškof se je srečal z nekaterimi slovenskimi škofi, duhovniki, redovnimi skupnostmi in verniki ter poromal na Brezje in Sveto Goro. Pred odhodom smo ga gostili tudi na Radiu Ognjišče. Povedal je, da je nadškofija Melbourne zelo velika, slovenska skupnost pa živi v okrožju Kew.

»Skupnost ter kulturno in versko središče Slovencev ni le njihovo stičišče v Melbournu, ampak je tudi zgled za vse nas druge, ki kaže, kako močna je vera Slovencev. Zato so zelo pomemben del naše Cerkve«, je za naš radio povedal nadškof Hart.

Mohor in Fortunat v Ogleju in Gornjem Gradu

V sredo sta godovala sveta Mohor in Fortunat zato je bilo še posebej slovesno v Ogleju. Somaševanje škofov, ki so nekdaj pripadali ozemlju patriarhatu je vodil kardinal Francesco Montenegro. Slovesnosti pa sta se udeležila tudi upokojeni koprski ordinarij Metod Pirih in pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar. Kardinal je v pridigi spregovoril o pomenu okrožnice papeža Frančiška »Veselje evangelija«, ki nas med drugim spodbuja, da je potrebno dati pobudo, vključiti se, spremljati, obroditi sad in praznovati.

V Gornjem Gradu, kjer so imeli ljubljanski škofje stoletja letno rezidenco, stoji mogočna katedrala posvečena sv. Mohorju in Fortunatu. V drugi svetovni vojni je ostala brez zvonov. Od prejšnje nedelje pa prebivalce gornjegrajske doline pozdravljajo štirje novi zvonovi, ki jih je med slovesnostjo blagoslovil in mazilil škof Stanislav Lipovšek.

»Danes se v župniji Gornji Grad in v celjski škofiji in v Cerkvi v Sloveniji oglašjo štirje novi zvonovi. Štirje novi glasniki, ki s svojo melodijo oznanjajo, da nismo sami, ampak je Bog z nami, da je božje Kraljestvo kljub vsemu še vedno med nami. Živi in se uresničuje med ’že’ in ’še ne’ Božje odrešitvene zgodovine.«

Slovesnost so sklenili z zahvalno pesmijo, med katero so se oglasili tudi novi zvonovi.

KULTURA IN DRUŽBA

Konec drugega vročinskega vala so v torek pospremila krajevna neurja s točo in sunki vetra. Največ težav so imeli na severovzhodu države, kjer je veter odkrival strehe in podiral drevesa že sredi dneva. Ponoči pa so imeli težave zaradi vetra tudi na območju Ljubljane, Gorenjske in ponekod drugod. Že prejšnji petek pa je neurje s točo v občini Slovenska Bistrica povzročilo za najmanj devet milijonov evrov škode, od tega za kar osem milijonov evrov na kmetijskih površinah.

Objavljeni rezultati mature

V ponedeljek so bili objavljeni rezultati letošnje mature, ki kažejo na več kot 93-odstotno uspešnost kandidatov. Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je dejala, da so z rezultati zadovoljni in da bistvenih odstopanj od preteklih let ni. Uspešni so bili tudi na škofijskih gimnazijah.

Slikarska kolonija v Zagorju ob Savi

V Zagorju ob Savi poteka srečanje slikarjev 54. Slikarske kolonije Izlake-Zagorje. Na njej sodeluje 11 domačih in tujih umetnikov. Ob koloniji, ki bo tudi letos trajala deset dni, so pripravili tudi bogat spremljevalni program.

Sodelujoči umetniki so Mirsad Begić, Barbara Demšar, Simon Kajtna, Tit Nešović, Breda Šturm, Brina Torkar in Nika Zupančič iz Slovenije ter Nikolaj Mašukov iz Rusije, Luise Polanko Arana iz Mehike ter Qian Zhiyang in Kang Yudi s Kitajske. Na koloniji sodeluje tudi dokumentarna fotografinja Joža Flisek.

Udeleženci 54. slikarske kolonije se bodo uradno predstavili jutri zvečer, v sredo pa bodo odprli priložnostno razstavo nastalih likovnih del.

ŠPORT:

Nogometaši Maribora so v prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v sredo v gosteh premagali Zrinjski iz Mostarja z 2:1. Povratna tekma bo čez teden dni v Mariboru.

Slovenski športni plezalci so na premierni tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v švicarskem Villarsu (vilarju?) poskrbeli za kar trojno slovensko zmagoslavje. Janja Garnbret je zmagala, Mina Markovič in Domen Škofic pa sta za popolni slovenski dan v Švici pristala na drugem mestu.

Na evropskem mladinskem prvenstvu v športnem plezanju v Šmihelu pri Pliberku je naslov evropske prvakinje v prostem plezanju v kategoriji do 16 let osvojila Lucija Tarkuš iz Slovenske Bistrice. Njen uspeh sta z bronastima odličjema dopolnili Ema Seliškar v kategoriji do 14 let in Eva Hren med dekleti do 12 let.

Slovenska atletinja Martina Ratej je na nedeljskem mitingu diamantne lige v Londonu osvojila tretje mesto v metu kopja. S 64,85 metra dolgim metom je dosegla svoj najboljši izid v tej sezoni.

Na mednarodnem plavalnem mitingu Zlati medved v Zagrebu so slovenski plavalci osvojili še dve zmagi. Radovljičanka Anja Klinar je bila najboljša na 400 m prosto, njena klubska kolegica Tjaša Pintar pa je slavila na 50 m prsno. Klinarjeva je postavila tudi najboljši izid na mitingu, slavila je v skupnem seštevku tekmovanja in tako osvojila veliko nagrado Hrvaške. Prihodnji teden plavalce čaka tradicionalni miting v Radovljici.

Slovenija je na evropskem prvenstvu v košarki 3 na 3 osvojila srebrno medaljo. V finalu je izgubila z Latvijo s 13:16.

Mednarodni olimpijski komite je uradno sporočil Olimpijskemu komiteju Slovenije, da nordijski kombinatorec Tomaž Druml z Zilske Bistrice na zimskih olimpijskih igrah v Pyeongchangu lahko nastopi za Slovenijo.

29-letni Druml, član športnega društva Zahomec, je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak, v svetovnem pokalu je trikrat osvojil deveto mesto. Po sezoni 2016/2017 je prevzel slovensko državljanstvo, da lahko nadaljuje s kariero. Zdaj pa je dobil zeleno luč za nastop na igrah v Južni Koreji 2018.

Ne spreglejte: