Ljubljana, sobota, 25. november 2017, 08:45

Tuje države v mladih vidijo velik potencial

Franci Feltrin
Foto © ARO
%s1 / %s2

Vtisi s III. konference mladih znanstvenikov in raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V senci poročil o odločitvi arbitražnega sodišča ter drugega dogajanja je 4. julija v prostorih Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani (IJS) v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) potekala »III. Konferenca mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije.

Pozdravni nagovor je poleg predsednika SSK dr. Borisa Pleskoviča predstavil tudi gostitelj direktor IJS dr. Jadran Lenarčič, ki je opozoril na velik padec financiranja raziskovalne znanosti v Sloveniji, kar pa se sedaj počasi izboljšuje, a še vedno ne zadostuje, da bi zadovoljili potrebe po zaposlovanju mladih naravoslovcev, ki se želijo vključiti v znanstvene raziskave.

Konferenco so pozdravili tudi dr. Tadej Bajt, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je predavanja spremljal vse do zadnjega, dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, in Ivan Hršak, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru. Pozdravili so delo Svetovnega slovenskega kongresa, ki je na konferenco kot predavatelje povabil mlade iz vseh delov sveta in še posebno mlade predavatelje, ki skrbijo za izmenjavo izkušenj in znanja s slovenskimi kolegi. Škoda, da sta takoj po pozdravnih nagovorih Konferenco zapustila ob ministra in predsednik pristojne Komisije Državnega zbora.

Na Konferenci je 20 mladih dr. znanosti predstavilo svojo pot podiplomskega izobraževanja in raziskovalno delo na tujih univerzah ter znanstvenih inštitutih. Ni res, da v Sloveniji ni mogoče pridobiti dovolj znanja, le denarja je premalo, da bi zaposlili mlade raziskovalce, je poudaril prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS.

Ena od zanimivih ugotovitev iz razprave je bila, da ni vedno ovira samo in zgolj slovenska politika, pač pa tudi birokratske ovire pri državnih uradnikih, ki velikokrat ali ne poznajo državne zakonodaje ali pa je njih odnos, do slovenskih izobražencev še vedno mačehovski. Posebno to velikokrat doživijo posamezniki, ki so rojeni v tujini, a bi si želeli se za stalno priseliti v Slovenijo. Takšnih ovir in težav ne poznajo Slovenci, ki se odselijo v druge države! Zanimivo.

Ne mislim, da je pridobljeno znanje v tujini boljše in vrednejše od našega, je pa pot do izobrazbe privlačnejša in spodbujajoča. Očitno druge države mlade s fakultetno izobrazbo še na posebne načine privabljajo, saj očitno v njih vidijo potencial za razvoj lastne znanosti in gospodarstva.

Da mladi odhajajo v tuji svet po nova znanja in raziskovalne dosežke ni slabo. Pomembno je, da svoje pridobljeno znanje prinesejo nazaj. Zato pa bi morala v prvi vrsti poskrbeti politika. Njena dolžnost je, da ima strateški program o razvoju države in znanosti, da z njim ustvari podstat, da bi mladi, po končanem fakultetnem ali srednjem izobraževanju nadaljevali delo doma. Tako bi namesto bega v tujino »vračali« doma denarna sredstva, ki so bila porabljena v času njihovega študija.

Posebno slikovit je bil pri tem Dejan Valentinčič, pravnik in sociolog, ki se že leta ukvarja z vprašanji Slovencev v sosednjih državah in po svetu. Opozoril je na visoke številke izseljevanja mladih. Iz Slovenije se je v letu 2015 izselilo 8654 mladih (za leto 2016 še ni podatkov). Po statističnih podatkih se iz Slovenije vsaki dan izseli 23 mladih, v starosti med 20 in 24 let. Koliko se jih vrne nazaj ni podatkov.

V visoko razvitih deželah sta moralna in kulturna izobrazba vrednoti. Te vrednote cenijo in jih živijo predvsem politiki sami. Politiki skrbijo, da imajo ob sebi strokovno in moralno neoporečne svetovalce. Ne pa samo poslušne uklonljive aparatčike. Kot smo to videli in doživljali v nekdanji komunistični ureditvi. Žal se to dogaja še danes.

Ob tem je zanimiv primer izpostavila prof. dr. Urška Velikonja, profesorica prava s specializacijo v boju za preprečevanje in odkrivanje korupcije v politiki in gospodarstvu. Danes je redna profesorica na Univerzi Georgetown v Washingtonu, v ZDA. Pred leti sta z možem, ki je Američan, prišla v Slovenijo z željo, da tu tudi ostaneta. Ker po dveh letih njen mož z visoko izobrazbo, v Sloveniji ni dobil zaposlitve in tudi ni kazalo da bi jo, sta se odločila za vrnitev v ZDA. Tako je Slovenija izgubila pravno strokovnjakinjo v boju proti korupciji. Zanimivo je, da jo kot predavateljico vabijo razne prestižne univerze v svetu in celo Kitajska. Le Slovenija njenega znanja ne potrebuje.

Veliko predavateljev je izrazilo optimistične besede o Sloveniji kot čudoviti deželi, za katero se je smiselno potruditi z zavedanjem, da kljub vsemu kar ponuja tujina ostaja domovina samo ena in edina, ki ji lahko tudi s pomočjo znanstvenih in kulturnih vrednot ponovno vrnemo ugled, da bi se s pomočjo tega ta veren, izobražen, deloven in pošten narod ponovno uveljavil. Škoda le, da tega niso slišali tisti, ki nam in našim prihodnjim rodovom utirajo pot jutrišnjega dne.

Vir: Časnik.si


Ne spreglejte: