Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
JRS, logo (foto: jrs.rkc.si)
JRS, logo

Izjava JRS Evropa za projekt Dobim te

Cerkev po svetu | 18.06.2017, 18:50 Matjaž Merljak

V junijski oddaji Gradimo odprto družbo, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo predstavili izjavo za javnost Jezuitskega združenja za begunce Evropa o pomembnem evropskem projektu, ki se bori proti rasizmu in ksenofobiji, objavili smo tudi nekaj novic z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

Izjava za javnost

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce je 31. maja 2017 objavilo ključne podatke analize 315 skupnosti, ki gradijo pobude planirane kot del programa »Dobim te«. Evropsko poročilo kaže, da narodni projekti, ki delujejo pri integraciji beguncev, imajo velik vpliv pri boju z rasizmom in ksenofobijo v devetih državah, ki pri tem sodelujejo.

V devetih evropskih državah, ki so vključene v program »Dobim te«, je bilo načrtovano 315 skupnosti. Te skupnosti, ki so bile planirane, so bile razdeljene po državah in sicer: 62 v Italiji, 55 v Franciji, 50 v Nemčiji, 37 v Belgiji, 31 v Španiji, 31 na Portugalskem, 20 na Malti, 15 v Romuniji, in 14 na Hrvaškem. »Kljub proti-migracijski politični obravnavi, ki je pod vplivom populističnih strank, je naša načrtovana kampanja pokazala, da lokalna gibanja, ki sprejemajo, podpirajo begunce in se učijo z njimi, so vendar močnejša kot kdajkoli in mi smo le površno omenili veliko vrsto socialnih dogodkov in dejavnosti, ki se tam vršijo« pravi Carola Jimenez Asenjo, ki je bila koordinatorka projekta »Dobim te«

»Integracija, ne izolacija« je moto ene izmed pobud, ki je bilo v Plauen-u, v vzhodni Nemčiji. Z druženjem lokalne mladine in družin skupaj z migranti pri vrtnarjenju, nogometnih tekmah in ostalih dejavnosti se stereotipi porušijo in se ustvarijo novi odnosi in razumevanje.

Glavne ugoditve so pokazale, da je večina skupnosti po Evropi majhna po velikosti in obsegu. Vendar ima močan vpliv v skupnosti med posamezniki, ki pri tem sodelujejo.

Po naših podatkih so ključni rezultati sledeči:

  • V povprečju je 25-300 udeležencev na pobudo
  • Udeleženci so predvsem odrasli - prisiljeni migranti in lokalni državljani
  • Zelo malo pobud se osredotoči na otroke in starejše
  • 70% prostovoljcev je državljanov države gostiteljice, 20% jih je iz drugih držav Evropske unije, 10% jih je iz tretjih držav
  • Različne aktivnosti in usluge pokrivajo področja kot npr. učenje veščin, prostočasne aktivnosti in medkulturne dejavnosti
  • Pobude delujejo v povprečju na proračunu 25.000 eurov ali manj
  • 41% pobud je financiranih preko nacionalnega zbiranja denarja, 34% prejmejo denar iz privatnih sredstev in 25% prejmejo iz javnih skladov.

Državne razlike v financiranju so:

  • Iz javnih skladov je bilo financiranih 53% v Romuniji, 39% na Portugalskem in 36% na Hrvaškem.
  • Nemčija, Francija, Španija in Italija so imele nad 50% iz narodnih skladov.

Od aprila do novembra 2016 so bili zbrani številni podatki o pobudah, da zbližajo lokalne ljudi in begunce preko spletne ankete. Evropski pregled zbranih podatkov je predstavljen v programu »Dobim te« na spletni strani.

Partnerji sedaj globlje dopolnjujejo intervjuje s skupnosti, da pridobijo še kvalitativne podatke. Najboljše prakse bodo analizirane po 12 kriterijih, ki jih bo uveljavil odbor strokovnjakov po DELPHI metodologiji. Ti kriteriji so: vzajemno delovanje in srečanje, sodelovanje, dvig zavedanja, izobrazba, podpora in preskrba, večkulturnost, dostojanstvo, gostoljubnost, trajnost in prenovitev.

Ta projekt je bil sofinanciran iz Programa evropske skupnosti: Pravice, enakost in državljanstvo.

Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine. 

Življenjske izkušnje pomagajo beguncem, da podpirajo družino

Rishna je bila stara šest mesecev, ko je skupaj s starši in dvema bratoma zapustila vojno območje v Šrilanki in prišla na obalo Tamil Nadu – to je bilo leta 1990. Njen oče se je vrnil v Šrilanko, da bi pripeljal še druge sorodnike, a je bil ubit od šrilanške mornarice.

Rishnina mama, ki je postala mlada vdova, je prevzela mnogo služb, da je lahko preživljala svojo družino in vsem trem otrokom omogočila šolanje. Tudi sama se je v begunskem taborišču udeležila programa za višje šolo.

Ko je končala šest mesecev dolg program »Life Skills Education«, ki ga je vodilo Jezuitsko združenje za begunce, je dobila nove veščine kot so krojaštvo, pletenje in vezenje. Rishna ima lepe spomine iz tega obdobja svojega življenja.

Leta 2009 se je poročila z Manom Rajem. Njen mož jo je opogumil, naj sledi svojim željam. Te je spremenila v prakso in sedaj lahko zasluži denar za življenje in svojo družino.

Srečanje na Rakovniku

V četrtek, 25. maja 2017, je dr. p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, imel na Rakovniku v Ljubljani predavanje za mlade z naslovom Begunci: grožnja ali rešitev. V nagovoru je najprej predstavil različne poglede na migracije, nato pa trenutno situacijo begunstva doma in po svetu. V nadaljevanju je predstavil nevladno organizacijo Jezuitsko združenje za begunce Slovenje, predvsem njeno delo in poslanstvo. Po predavanju je sledil še zanimiv pogovor, kjer so udeleženci lahko poglobili določene vidike begunstva in migracij.

Dan prostovoljstva

Tudi letos je Jezuitsko združenje za begunce Slovenije sodelovalo na dnevu prostovoljstva, ki je bil na Prešernovem trgu v Ljubljani v torek, 16. maja 2017, od 13. do 17. ure. To je bila lepa priložnost, da so lahko mimoidočim predstavili različna področja dela v sklopu programa Človek za druge. Tudi tujci, ki so šli mimo Prešernovega trga, so vprašali kaj delamo in kje. Vsak, ki se je ustavil, je dobil v dar bombon z napisom Človek za druge. Nekateri mladi so poskusili hojo z zavezanimi očmi s pomočjo palice za slepe. Tako so lahko vsaj malo vstopili v svet slepih. Tudi lepo vreme je pripomoglo, da je prišlo toliko ljudi na obiske različnim organizacijam, ki so se predstavile na dnevu prostovoljstva.

Nova skupina beguncev v RS

V torek 6. junija je zvečer na brniško letališče prispela nova skupina oseb iz Grčije v okviru projekta premestitve. Gre za 13 državljanov Sirije, ki bodo vložili prošnjo za mednarodno zaščito. Do sedaj je bilo tako v RS premeščenih že 199 oseb, od tega 35 državljanov Eritreje iz Italije ter 141 državljanov Sirije, 17 državljanov Iraka in 6 oseb brez državljanstva iz Grčije.

Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko urada 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.

Vabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v nedeljo, 16. julija 2017.

Cerkev po svetu, Evropska Unija, Oddaje
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.