Ljubljana, sreda, 20. september 2017, 00:37

Ptuj: Spominski park ne bo zelenica brez duše

dr. Laris Gaiser
Foto © ARO
Audio posnetki:
%s1 / %s2

Moj predhodnik na mestu predsednika Panevropskega gibanja dr. France Bučar je v knjigi »Rojstvo države« pisal o etičnem razkroju naroda, ki ima težavne odnose z lastno zgodovino. Na žalost velikokrat opažamo, da Slovenci dejansko težko živimo z sedanjostjo ter še težje načrtujemo strateške poteze prihodnosti zaradi nesprejemanja lastne preteklosti.

Splošni občutek je, da nas preteklost ogroža. V resnici pa je naša preteklost tako zanimiva in pomembna, da bi morala postati temelj, na katerem bi gradili novo, pozitivno podobo celotne družbe. Odnos do starih pokopališč je načeloma zrcalo vsega tega. Kolikokrat so postali zelenice, gradbene parcele ali prostor za infrastrukturo? Zgolj en primer: mariborski stadion stoji na starem mestnem pokopališču.

Ob lanskem dnevu spomina na mrtve sem izvedel, da župan Ptuja načrtuje ureditev starega pokopališča in da je projekt vreden več kot milijon evrov. Ker sem kot Ptujčan že od malega navajen, da se za velikimi vsotami denarja skrivajo zasebni interesi, s katerimi se – skoraj vedno – uničuje staro mestno jedro in kulturna dediščina »zakladnice tisočletij«, sem kot zainteresirana javnost in zavedajoč se, da je večina Ptujčanov še vedno zelo vezanih na staro pokopališče, prosil za vpogled v projekt. Ob ugotovitvi, da je občinski svet sprejel odločitev, da na mesto prelepega pokopališča iz XVII. stoletja, v katerem se v senci stoletnih iglavcev skriva velik del sodobne zgodovina spodnje štajerske, občina uredi zelenico, sem zgrožen obvestil javnost in Slovensko Panevropsko gibanje prosil, da prevzame civilno iniciativo proti takšnemu dejanju. Panevropa je oblikovala civilno iniciativo Za živo pokopališče in vstopila takoj v akcijo. Oblikovali smo pobude, svetnikom in županom poslali pomisleke, alternativne predloge in zgodovinska dejstva, na podlagi katerih smo jih skušali prepričati, da bi bilo rušenje spomenikov in prekopavanje okostnjakov ne samo kulturni pogrom za mesto, ampak tudi gospodarski nesmisel za občino, ki želi graditi na turistični ponudbi. Kot vedno v primerih soočanja z birokratskimi strukturami, so bili prvi poskusi sodelovanja brezplodni, vendar s časom so predstavniki občanov začeli razumevati, da njihova nepietetna, protizgodovinska in antikulturna drža ne odseva želje ptujskih družin. Skoraj vsi slovenski mediji so sledili dogajanju. Njihovo poročanje do pobude je ogromno pripomoglo k oblikovanju širše podpore in korektnemu obveščanju celotne javnosti v Sloveniji. Danes gre vsem medijem, ki so nas podpirali, vsa moja najbolj iskrena hvaležnost! Predstavniki civilne iniciative Za živo pokopališče so žrtvovali čas, denar in živce za to, da bi ustavili še en nesmiselni projekt, ampak brez medijev oz. brez vseh novinarjev, ki jih na žalost tukaj zaradi številčnosti ne morem posamezno našteti, danes ne bi mogel poročati, da je župan Ptuja skupaj z mestno upravo sprejel vse nasvete civilne iniciative. Oblikoval je posebno strokovno komisijo, ki je preučila dejstva in svetovala mestni občini, da staro mestno pokopališče obdrži v celoti oziroma da dejansko postane spominski park, na katerega bodo lahko ponosni vsi prebivalci mesta. Ne bo izkopavanj, ne bo rušenja spomenikov ali grobnic in ne bo večjih posegov v prostor. Bo pa občina, ki že dvajset let zanemarja prostor in s tem pošilja negativna sporočila lastnikom grobov in spodbuja nastajanje vandalizma, na lastne stroške obnovila vse spomenike, uredila prostor ter zelenico in zavarovala celotno območje. Po osmih mesecih pogajanj menim, da smo z doseženim lahko izredno zadovoljni. Židje, kristjani in muslimani iz več kot 16 različnih držav bodo lahko še naprej mirno počivali na lepem, romantičnem pokopališču. Spominjali nas bodo na pomembnost in multikulturno živahnost Ptuja v preteklosti in vlivali upanje, da bomo lahko nekega dne v prihodnosti ponovno zaživeli vrvež poslovnega in kulturnega življenja, ki danes popolnoma primanjkuje na ulicah pod lepim gradom. V kolikor bosta župan in mesto obdržala obljube, ki sta mi jih dala na sestanku 12. junija 2017, potem gre njim vsa naša hvaležnost. Vseeno pa kot predstavnik civilne iniciative želim prositi, da se spominski park po obnovi tudi primerno zakonsko, mednarodno zaščiti. Ta prostor je namreč po ukinjeni pogrebni dejavnosti uradno postal javna površina, na kateri se sploh ne bi smelo prižigati sveč. Nihče od nas si ne želi, da bi rešitev bila spet le začasna in da bi čez nekaj let nova občinska uprava ponovno predlagala veliko zelenico, na kateri bi lahko nekega dne stala dva stanovanjska bloka. Naša naslednja pobuda bo zato priključitev preurejenega pokopališča k mednarodni mreži zgodovinsko pomembnih pokopališč (katere del so tudi ljubljanske Žale) tako kot bomo zaprosili za spomeniško zaščito pod okriljem mednarodnega komiteja Modri ščit, ki že skrbi za številne stavbe v starem ptujskem mestnem jedru. Do takrat pa hvala vsem, ki ste nas podpirali, nam pomagali in nam svetovali. Lepo je vedeti, da ves trud ni bil zaman in da še obstajajo ljudje dobre volje in dobrega srca, katerim je mar za pieteto, kulturo, zgodovino in … prihodnost.

Ne spreglejte: